Začenja se bitka z naravo in časom za evropsko prvenstvo v kajaku in kanuju

To je povzročilo dodatno škodo, zaradi slabega vremena pa so se znašli v boju s časom. A ostajajo optimisti, trdno so prepričani, da prvenstvo ni v nevarnosti.

"Doslej smo pri odpravi škode opravili osnovne zadeve, za večja dela pa bomo morali počakati na lepše vreme in tudi na obljubljeno finančno pomoč Mestne občine Ljubljana in ministrstva za gospodarstvo. Zato apeliramo na pristojne, da nam čim prej zagotovijo sredstva. Najprej osnovna, da bomo lahko pripravili vse potrebno za izvedbo prvenstva, nato pa še tista, ki bi nam omogočila izgradnjo modernega centra, ki ga imajo vsaj na desetih koncih Evrope," je na prvi novinarski konferenci evropskega prvenstva dejal sekretar organizacijskega odbora Jaka Marušič.

Škoda ob poplavah po besedah Marušiča znaša 750.000 evrov. Za izvedbo gradbenih del do evropskega prvenstva potrebujejo 150.000 evrov in dodatno še od 50.000 do 100.000 za rekonstrukcijo mosta, ne želijo pa si samo Tacna, kot je bil, ampak želijo moderen center, ki naj bi zrasel do 2030, do stoletnice kajakaštva v Sloveniji, ko si želijo gostiti tudi svetovno prvenstvo.

"To, kar si mi želimo, je center z novimi objekti, prostori za tekmovalce in čolne, ureditev parkirnih prostorov, tudi na otoku, ki naj bi ga povezoval nov most. Taka investicija bi stala od 10 do 15 milijonov evrov. Bili smo že v pogovoru z občino kot potencialnim investitorjem, želi pa si, da bi se v tak projekt vključil tudi tacenski klub," je načrte o novem centru izdal Marušič.

Do prvenstva pa so naloge razdelili v tri faze. "Prva faza je rekonstrukcija tribun in utrditev, treba bo tudi ozeleniti ali posuti pesek, da se bo ob reki dalo normalno hoditi. Druga faza je vezana na progo oziroma nizek vodostaj. Izprazniti moramo protitokove, za njimi in za ovirami se je nabralo cel kup proda in peska. To moramo iz struge odstraniti, betonske luknje, ki so se pojavile v ovirah, zakrpati, postaviti moramo tudi nove jeklene stebre. Tretja faza je most in otok, ki zdaj kaže klavrno podobo in ga moramo urediti," je naloge do prvenstva opisal sekretar.

"Slovenski tekmovalci sicer načeloma že izvajajo določen del treningov na progi. Težava je v tem, ker stebri in žice niso urejeni tako, da bi lahko prenesli težja tekmovalna vrata, tako da trenirajo na plastičnih vratih. Proga mora biti urejena do aprila, sicer bomo v velikih težavah," je o trenutnem položaju za vadbo na progi dejal Marušič.

"Same proge sicer v tem obdobju, ko tehnični treningi niso v ospredju, ne pogrešam, bolj pogrešam kanal ob njej, ki je zdaj izsušen. To ni neposredno povezano s poplavami, ampak s prenovo hidroelektrarne. Tako sem se moral iz Tacna preseliti na Ljubljanico," pa je spremembo v lokaciji treningov v čolnu omenil svetovni in olimpijski prvak Benjamin Savšek, ki komaj čaka, da bo januarja odšel na 50-dnevni trening v Al Ain, v Združene arabske emirate, ki je tako kot Petru Kauzerju postal njegov zimski pripravljalni center.

Še najmanj primerno vodo trenutno pogreša zmagovalec svetovnega pokala Luka Božič. Od zadnje tekme pokala sploh še ni bil v čolnu, pred 14 dnevi je še drugič operiral koleno, tako da ga nekaj časa še ne sme normalno krčiti: "Že zdaj pa lahko vidim, da je stanje precej boljše kot po prvi operaciji. Verjamem, da bolečin ne bo več, te me sicer na tekmah niso ovirale, so me pa pri treningih. Telesno pripravo že nabiram, s treningi v čolnu bom začel v novem letu, tudi letos pa ne bom šel v eksotične kraje. Najbrž bom vadil le v evropskih centrih, največ v Franciji," je dejal Božič, ki pri odhodu v Avstralijo, Al Ain ali na Reunion, kjer se bo pripravljala Eva Alina Hočevar, slednja že redno obiskuje tudi olimpijsko progo v Parizu, ne vidi posebnih prednosti.