"Pa jo imam," je s kolajno okoli vratu po največjem uspehu svoje mlade kariere povedala Živa Remic. Le nekaj besed, ki dobro ponazarjajo 16-letnico, ki je v ameriškem Eugenu postala svetovna prvakinja do 20 let v teku na 800 metrov.
V finalu je zmagala s časom 2:03,03 in postala šele tretja slovenska atletinja oziroma atlet z naslovom mladinskega svetovnega prvaka. Pred njo je to uspelo Gregorju Cankarju v skoku v daljino leta 1994 in Tomu Teršku v metu kopja leta 2024.
Toda Remičeva je že precej pred nastopom v ZDA opozarjala, da Slovenija dobiva atletinjo izjemnega potenciala.
Pri 16 letih že pod magično mejo dveh minut
Poseben mejnik je postavila 13. junija letos na mitingu v nemškem Pfungstadtu. Dva stadionska kroga je pretekla v 1:59,64 in prvič prebila mejo dveh minut.
Pred njo so med Slovenkami na prostem to uspele le tri velike predstavnice slovenskega teka na srednje proge – Jolanda Čeplak, Brigita Langerholc Žager in Anita Horvat.
Še bolj osupljiv je podatek, da je Remičeva takšen dosežek dosegla pri vsega 16 letih. V teku na 800 metrov ima državne rekorde v starostnih kategorijah do 18, 20 in 23 let, njena izjemna hitrost pa ji omogoča uspehe tudi na krajši razdalji.
Medalje osvaja tudi med starejšimi
Njena zbirka uspehov je za njena leta že izjemna. Lani je s komaj 15 leti na evropskem prvenstvu do 20 let osvojila srebrno medaljo na 800 metrov, na olimpijskem festivalu evropske mladine v Skopju pa je bila zlata na 400 metrov.
Letos je nadaljevala tam, kjer je končala. Na evropskem prvenstvu do 18 let v italijanskem Rietiju je na 800 metrov zmagala s časom 2:03,77, izboljšala rekord prvenstev in Sloveniji priborila prvo zlato medaljo v zgodovini tega tekmovanja, ki ga prirejajo od leta 2016.
Le nekaj mesecev pozneje je prestopila še eno stopničko. Tokrat svetovno.
Grosupeljčanka, ki jo vodi Gregor Grad
Remičeva prihaja iz Grosuplja, trenira pa pri ljubljanski Olimpiji pod vodstvom Gregorja Grada. S tekom se je začela resneje ukvarjati že okoli desetega leta, danes pa se razvija predvsem na 400 in 800 metrov.
Prav kombinacija hitrosti, ki jo premore na 400 metrov, in vzdržljivosti je eno njenih največjih orožij na dveh stadionskih krogih. To je pokazala tudi v finalu v Eugenu, kjer dirka ni bila tako hitra, kot je pričakovala.
"V glavi sem bila pripravljena na to, da bo težka in hitra dirka, na koncu pa je bila predvsem taktična, kar mi je ustrezalo, ker sem hitra tekačica," je po naslovu svetovne prvakinje pojasnila Remičeva.
Čeprav je že izpolnila normo za člansko evropsko prvenstvo v Birminghamu, sta se s trenerjem odločila, da bo vrhunec njene sezone mladinsko svetovno prvenstvo. Odločitev se je izkazala za zadetek v polno.
Prihodnost slovenske atletike
Ko atletinja pri 16 letih teče pod dvema minutama na 800 metrov, premaguje najboljše tekmovalke do 20 let na svetu in zbira evropske ter svetovne naslove, se primerjavam in velikim pričakovanjem skoraj ni mogoče izogniti.
Toda Remičeva za zdaj ostaja osredotočena predvsem na delo in lasten razvoj. Po sanjski sezoni jo čaka tudi nekaj povsem običajnega za njena leta.
"Čutim veliko olajšanje in hvaležnost do vseh ljudi okoli mene, zlasti trenerja. Zdaj pa na počitnice!" je nasmejana dejala po finalu. Počitnice si je nedvomno zaslužila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.