V zahodnem dvoboju dveh moštev, ki sta po ravno zadostnem številu zmag v rednem delu zablesteli v končnici, bo pred vsako tekmo, ne glede na kraj obračuna, izredno težko napovedati zmagovalca. Tako Minnesota kot Anaheim sta namreč v končnici odlično igrala tudi v gosteh, v finale pa sta prinesla skalpe številnih čislanih moštev. Na prvi tekmi v Minnesoti so bolje igrali domačini, a betonske obrambe Anaheima na čelu s 25-letnim vratarjem Jeanom Sebastienom Giguerjem jim nikakor ni uspelo prebiti. Do drugega podaljška je ostal nepremagan tudi vratar domačinov Manny Fernandez, a 39 neuspešnih strelov na vrata Giguerja se je Wildom maščevalo. V deveti minuti drugega dodatnega dela je Mike Leclerc v hitrem protinapadu zaposlil Petra Sykoro in prve zmage so se po šele drugem strelu na vrata domačinov v zadnjem delu veselili gostje. Mogočni rački so tako v svoj prid odločili še peti zaporedni podaljšek v končnici. "Nimam ravno gore izkušenj, a zdaj vem, česa sem sposoben," je povedal Giguere, ki je nepremagan že 159 minut, do rekorda, ki ga je v končnici leta 1997 postavil Patrick Roy, pa mu manjkajo le še tri minute.
Podobno kot Minnesota, ki s sedanjim klubom v ligi sodeluje šele tretjo sezono, se je do konferenčnega finala prvič v zgodovini prebila Ottawa, le da so Senatorji za to potrebovali 11 let, tudi njim pa se zaradi bankrota, ki je pred vrati, obeta sprememba lastnika. V letošnji končnici še niso izgubili tekme, v kateri so dosegli vsaj en zadetek, pravilo pa so potrdili tudi na prvem obračunu proti gostom iz New Jereseya, ki igrajo že svoj tretji konferenčni finale v zadnjih štirih letih. Domačini so začeli silovito in po zadetkih Chrisa Neila in Todda Whitea že po sedmih minutah prvega dela vodili z 2:0. Druga tretjina je pripadla gostom, saj je Joe Nieuwendyk v 15. minuti najprej znižal na 1:2, dve minuti kasneje pa je Jay Pandolfo poskrbel za izenačenje. V tretjem delu sta svoje delo brezhibno opravila oba vratarja in zmagovalca je moral odločiti podaljšek. Domače gledalce je že po treh minutah dodatnega dela razveselil Van Allen, ki mu ni bilo težko izkoristiti natančne podaje Martina Havlata. "Še vedno se tresem. To je pomemben zadetek in dolgo sem potreboval zanj, zahvaliti pa se moram tudi soigralcem," je bi vesel Allen, ki je zadel sploh prvič po skupaj že 55 nastopih v končnici.
