Sara Isakovič: Usoden je bil Dubrovnik

"Dubrovnik je bil odločilen. Tam sem dosegla drugi izid sezone na svetu in četrti izid vseh časov. Tisti izid mi je dal samozavest, s katero sem potovala na igre. Že takrat sem pomislila, da lahko plavam še hitreje, saj sem izid 1:55,9 dosegla neposredno po pripravah v Franciji. Dobro delo sem potrdila tudi v Radovljici, kjer sem bila še bolj utrujena in plavala 1:56,3," je razmišljala Sara Isakovič.

Takrat je tudi njen vedno nekoliko v javnosti zadržani trener Miha Potočnik nakazal, da Isakovičeva lahko plava takratni svetovni rekord 1:55,5, čeprav ga je previdno postavil v naslednje obdobje, sam pa se je zavedal, da lahko Sara glede na izid v Dalmaciji že v Pekingu plava takšen izid. "To, da tako verjame v moje rezultate in vame, je tudi name delovalo pozitivno. Na tekmi se je seveda postavilo vprašanje, koliko hitrejše so lahko druge plavalke. No, zdaj sem od rekorda oddaljena 13 stotink. Ne morem si predstavljati kaj bi bilo, če bi zmagala in dosegla še svetovni rekord."

Pot do olimpijske medalje se je Sari Isakovič odprla šele v letu 2008. Še leta 2003, takrat je prvič izstopala s 4. mestom in leta 2004, ko je na 100 in 200 metrov osvojila zlato medaljo, je nastopala na evropskih prvenstvih. "Takrat je bil zame že velik dosežek, da sem sploh dobila priložnost in nastopila na igrah. Medaljo sem si seveda želela odkar treniram, a v Atenah o tem nisem razmišljala, le občudovala sem vse te zmagovalce."

V članski konkurenci je Isakovičeva prvič izstopala v letu 2005, ko se je na svetovnem prvenstvu v kanadskem Montrealu spustila pod znamko 1:59 in osvojila peto mesto. "Primerjajte zdaj te čase. Takrat se mi je dosežek zdel super. Posebej vesela sem bila seveda prvega finala." V letu 2006 je sledila manjša kriza. "Za evropsko prvenstvo v Budimpešti sem dobro trenirala in ne poznam razloga, zakaj se je takrat start tako ponesrečil. Takrat me je totalno pobralo in izgubila sem voljo za kravl. Enostavno ni šlo več pod 1:59, kar je danes smešno. Danes skočim in plavam 1:56." Vrnitev med najboljše je pomenil lanski finale na svetovnem prvenstvu v Melbournu na 200 m delfin. "S tem sem se vrnila v svetovni vrh in dobila novo vzpodbudo za delo."

Leto 2008 se je za Isakovičevo, ki je za leto dni prekinila šolanje in se povsem posvetila olimpijskim igram, pomenilo neverjeten vzpon. Ljubitelje plavanja je prvič navdušila marca na evropskem prvenstvu v Eindhovnu, ko je z dosežkom 1:57,4 osvojila zlato medaljo, v finalu pa ugnala tudi branilko naslova Romunko Camelio Potec. "Takrat sem bila dosežka zelo vesela in upala, da bom morda postala tudi finalistka olimpijskih iger. Podobno je bilo nekaj kasneje na Dunaju, ko sem se spustila tudi pod mejo 1:57," je še razmišljala 20-letna Blejka.

Pravi preboj je pomenil Dubrovnik, ko je postala ena od petih deklet, ki so 200 metrov preplavale v manj kot 1:56 minute. "Takrat sem vedela, da lahko formo še stopnjujem in da lahko razmišljam tudi o medalji. Skrbelo me je le dopoldansko finale. Tudi po polfinalu, ko sem dosegla izid 1:56,5, a sem videla, da imajo težave tudi druge in verjela, da bo za medaljo dovolj tudi ta izid." V finalu sta adrenalin in želja po uspehu naredila svoje. Sara Isakovič je ob zmagovalki Federici Pellegrini edina, ki je doslej na svetu preplavala 200 metrov v zdaj manj kot 1:55 minute.