Žbogar trdo garal za medaljo

Dvaintridesetletni jadralec Vasilij Žbogar je eden od petih slovenskih tekmovalcev, ki je na igrah v Pekingu Sloveniji priboril medaljo. Pot do nje, 15. jubilejne za samostojno Slovenijo, ki jo je tekmovalec opisal dan po tekmi, pa je bila vse prej kot lahka.

"Zelo sem bil vesel, da sta mi po tekmi osebno čestitala Brazilec Robert Scheidt in Britanec Ben Ainslie, edina, ki sta doslej na olimpijskih igrah osvojila dve medalji v razredu laser," je veliko priznanje od tekmecev dobil Žbogar. Gre za dva vrhunska jadralca, saj je bil Scheidt v tem jadralskem razredu kar sedemkrat svetovni prvak, na olimpijski prestol pa se je povzpel v Atlanti 1996 in v Atenah 2004. Britanec Ainslie pa je bil na igrah pred 12 leti srebrn, v Sydneyju pa je zmagal.

V končnici pred tekmo pa Žbogarju veliko pomeni tudi trenerjevo zaupanje. Irec Trevor Millar, s katerim sodelujeta že več kot deset let, je namreč vedno vnaprej prepričan, da bo Žbogar osvojil medaljo. "V takih trenutkih ima celo več zaupanja vame, kot ga imam sam," še pravi Žbogar.

Medalja je bila le nagrada za opravljeno delo, ki pa je očem javnosti skrito. Pot do novega olimpijskega odličja za Žbogarja ni bila lahka. "Po olimpijskih igrah v Atenah se je spremenila jadralska tehnika. Takrat sva skupaj s trenerjem malce zaspala in nato sem potreboval kar dve leti, da sem jo osvojil. Če bi bil mlajši, bi bilo to seveda veliko lažje," je začetne težave opisal Izolan.

Projekt iger je bil zahteven. Žbogar pravi, da vsak dan opravi trening v telovadnici, potem pa je več ur na morju, kar je seveda odvisno od vremenskih razmer. Posebej dobre razmere je imel letos na pripravah v Južnoafriški republiki. "Tam so vetrovi res pravi. Vsak dan sem bil zjutraj v telovadnici uro in pol, nato tudi do šest ur na morju in zvečer sem imel nov trening v telovadnici. To je trajalo tam skoraj štiri mesece."

Koliko dela je vloženega v medaljo, Žbogar sploh ne zna opisati. "To vem jaz, trener, starši in punca. Vprašajte jo. Bila je z mano v JAR in v več kot treh mesecih nisva našla časa, da bi si vzela večer zase in odšla ven. Res delamo ogromno."

Sam trening pa v jadranju ni dovolj. Za optimalen nastop na igrah je Žbogar izgubil kar osem kilogramov, v zadnjih dveh dneh pred odločilnim plovom pa se je s stradanjem in tekom znebil še nekaj dekagramov. "V boju za medaljo res šteje vsak gram." Skupaj s trenerjem pa sta se morala podrobno seznaniti s kitajskim morjem, vetrovi, tokovi in na dnevni ravni spremljati vremenske napovedi, ob vsem tem pa prilagoditi tudi taktiko tekmecem.

Zahteven projekt bo Žbogar verjetno ponovil tudi čez štiri leta na igrah v Londonu. "Zdaj si bom vzel nekaj časa in užival v medalji. Čez kakšen mesec dni pa se bomo usedli s celotno ekipo in odločili o tem, kako naprej. Pomemben bo tudi dogovor s trenerjem Trevorjem Millarjem, ki je ključni člen v tej ekipi, saj se z njim le pogledava in pogosto ni potrebna prav nobena razlaga. Morda bom zamenjal tudi jadralski razred."