Kerpenčan pravzaprav že nekaj časa velja za enega najboljših dirkačev na svetu, če že ne za najboljšega doslej. Z moštvom Benettona in ekipo Ferrarija je popolnoma zaznamoval zadnja leta formule 1 in s 53. zmagami postal dirkač z največ zmagami.
Michael Scumacher je svoje prve korake za volanom začel tako, kot mnogi vozniki formule 1, v kartingu. Nadaljeval v nemškem prvenstvu formule Koenig in Formule Ford. Njegov izjemni talent je prepričal Willija Webra, lovca na talente, ki je mladega Nemca kmalu pripeljal v formulo 3, kjer je vozil z Mikom Salo in Heinzom Haraldom Frentznom in že prvo leto osvojil tretje mesto. Ko je postal član Mercedesa, se je poiskusil tudi v športnih avtomobilih in celo zmagal dirko v Mexico Cityju. Leta 1991 je debitiral v formuli 3000 in svojo prvo priložnost v formuli 1 dobil istega leta v Spaju, ko je vozil za ekipo Jordan na Veliki nagradi Belgije. Svoje ambicije je pokazal na prvi dirki, ko je dosegel 7. čas, a zaradi okvare sklopke na dirki ni prevozil niti enega kroga. Njegov meneger Weber je takrat podpisal z njim doživljensko pogodbo, ki Schumacherja obvezuje, da mu je Michael od vsakega zaslužka dolžan 20 odstotkov, podjetnik pa mu je zagotovil sedež pri Benettonu. Leta 1992 je torej v svoji prvi sezoni formule 1 kar osemkrat stal na zmagovalnem odru, nesrečno dirko iz Spaja pa verjetno pozabil, saj je v Belgiji prvič v karieri le leto kasneje tudi zmagal.
Prvo sezono je torej končal s skupno 53. osvojenimi točkami in 3. mestom v skupnem seštevku. Karavano formule 1 pa presenetil najbolj v sezoni 1994, ko se je z Benettonom kosal celo z velikim Ayrtonom Senno v Williamsu in prvič postal svetovni prvak. Mnogim je še ostal v spominu krvav dvoboj, zaradi katerega Schumacher ni imel ravno veliko oboževalcev. Po smrti Brazilca se je Michael mnogim zdel nepremagljiv, čeprav se je moštvo Benettona takrat spopadalo z mnogimi nepravilnostmi in diskvalifikacijami. Kljub vsemu za eno točko premagal Damona Hilla in leta 1995 osvojil še drugi naslov svetovnega prvaka. Leta 1996 je prestopil k moštvu Ferrarija, kjer ostaja še danes. Naveza Ferrari – Schumacher je zadnja tri leta praktično nepremagljiva. Statistika je nemškega dirkača z zlatimi črkami zapisala v zgodovino, ki jo bo težko ponoviti.
Nekateri trdijo, da je formula 1 postala dolgočasna. Prav zaradi Schumacherja. Ravno zato bi ga nekateri najraje odpisali. Damon Hill in Eddie Irvine sta le dva izmed tistih, ki si naglas želijo, da bi Schumacher karavano formule 1 zapustil. Sta morda pomislila, da je osvojitev še enega naslova morda še večji iziv?
A dejstvo je, da je formula 1 pač taka, da posamezno obdobje zaznamuje eno izmed moštev. Se še spominjate premoči Williamsa? Pa McLarna z Mikom Hakkinenom in Davidom Coulthardom? Zdaj je bil pač na vrsti Ferrari. In če si po dogodkih letošnje sezone upamo napovedati novega nepremagljivca, je prav zagotovo na vrsti spet Williams. In posledično še en talentiran Schumacher. In potem lahko ugotovimo, da se res vse vrti v krogu.
Še nekaj podatkov:
Rojen: 3. januar 1969
Državljanstvo: Nemško
Število dirk: 173
Število zmag: 61
Druga mesta: 31
Tretja mesta: 16
Število najboljših štartnih položajev: 46
Število vseh osvojenih točk: 897
Kariera:
1984: Prvak Nemčije (KARTING)
1985: Prvak Nemčije in nastop na svetovnem prvenstvu (KARTING)
1986: 3. mesto v nemškem prvenstvu in 3. mesto na evropskem prvenstvu (KARTING)
1987: Prvak Nemčije in evropski prvak (KARTING)
1988: Prvak v Formuli Koenig, Formula Ford (Evropa) 2. mesto, Formula Ford (Nemčija) 6. mesto
1989: Formula 3 (Nemčija) 3. mesto
1990: Prototipi 5. mesto, prvak Nemčije v Formuli 3
1991: Prototipi 9. mesto, prva dirka v formuli 1 (Jordan in Benetton)
1992: Formula 1 (Benetton) 3. mesto
1993: Formula 1 (Benetton) 4. mesto
1994: Formula 1 (Benetton) svetovni prvak
1995: Formula 1 (Benetton) svetovni prvak
1996: Formula 1 (Ferrari) 3. mesto
1997: Formula 1 (Ferrari) 2. mesto
1998: Formula 1 (Ferrari) 2. mesto
1999: Formula 1 (Ferrari) 5. mesto
2000: Formula 1 (Ferrari) svetovni prvak
2001: Formula 1 (Ferrari) svetovni prvak
2002: Formula 1 (Ferrari) svetovni prvak