Slovenska nogometna reprezentanca ne bo nastopila na evropskem prvenstvu na Portugalskem. V povratni tekmi s Hrvaško v Ljubljani je izgubila z 0:1, selektor Bojan Prašnikar pa je po prespani noči kot glavni razlog za poraz navedel dejstvo, da je imela reprezentanca po tekmi v Zagrebu, kjer je bil izid neodločen (1:1), premalo časa za regeneracijo. "Hrvaška ima širši izbor igralcev. Otto Barić je v Ljubljani nastopil s šestimi svežimi igralci, mi pa smo imeli preveč težav," je dejal Prašnikar.
"Ko sem sestavljal seznam za tekmi proti Hrvaški, je stvar izgledala pozitivno. Stanje reprezentantov je bilo takrat zelo dobro, vendar so se pozneje začele težave, ki so imele na koncu velik vpliv na razplet. V pripravah na tekmo smo izgubili vratarja, ki je branil vse tekme v kvalifikacijah, izgubili smo Cimerotiča, ki je bil naš pomemben člen in bi lahko to bil tudi v Ljubljani, saj smo bili ravno v napadu najbolj oslabljeni. Na tekmo v Zagrebu smo se dobro pripravili, vendar na priprave je prišlo precej igralcev v neprimernem stanju. Tu mislim na poškodbe Nastje Čeha, Sandija Knavsa, ki je po dolgem času uspel odigrati dve tekmi, in še kopico drugih, manjših poškodb. Kljub temu so moji varovanci v Zagrebu odigrali izjemno dobro in tamkajšnji prvi polčas je lahko vzgled, kako bi bilo dobro igrati naprej. Dokler smo bili v optimalni pripravljenosti, je stvar izgledala zelo dobro. Negativne reči pa so se začele kazati že ob koncu tekme v Zagrebu. Za nas sta se dve tekmi v štirih dneh izkazali za pretežko nalogo," je dejal Prašnikar.
Selektor je prepričan, da ima Slovenija moštvo, ki zna in je zmožna dobro odigrati, vendar morajo biti zato izpolnjeni določeni pogoji. Igralci morajo biti maksimalno pripravljeni, kar pa v drugi tekmi niso bili: "Zadovoljivo pripravljenost v tako kratkem času ni bilo mogoče doseči. Motiv vseh igralcev je bil sicer na vrhuncu, vendar za končni uspeh je potrebno še kaj več kot samo srce. Taktični del za povratno tekmo je bil popolnoma enak kot za tekmo v Zagrebu, toda na tej tekmi je bilo kar precej spremenjenih akterjev. Nasprotnik je začel tekmo s šestimi novimi, svežimi igralci in zelo kakovostnimi, mi pa smo bili oslabljeni. Včeraj se je še enkrat pokazalo, koliko za nas pomeni Šiljak, ki je zelo močan v navezi s Čehom in Zahovičem. Naš cilj je bil v prvem polčasu doseči zadetek, kajti predvidevali smo, da se bodo v nadaljevanju pojavile težave. Imeli pa smo preveč nerazpoloženih igralcev, tudi zaradi zelo agresivne igre nasprotnika, posebno zadnje linije, ki je z vstopom Roberta Kovača pokazala popolnoma drugačno sliko kot v Zagrebu. Svoje so dodali še sveži Šimunič, Šokota, Rapaič in Srna. Mi smo v prvih minutah poskušali napasti, a smo zelo hitro prišli v položaj, ko smo morali začeti razmišljati, kako se bomo branili. A tudi to nismo delali najbolje, saj je zatajila že prva linija, ki je omogočala Hrvatom lažje prehajanje na našo polovico. Taktika nikakor ni bila usmerjena v to, da bi branili prednost. Na žalost pa smo igrali brez napada."
V skladu s svojim razmišljanjem Prašnikar ocenjuje svoje rošade. Menjava Mladena Rudonje z Ademom Kapičem po njegovem mnenju ni bila plod obrambnega prepričanja, ampak razmišljanja, kako spraviti enega igralca naprej. Igralca, ki bo bolj učinkovit oziroma uspešen pri odigravanju: "Menjava nam je uspela. Ustvarili smo enakovredni položaj na igrišču za razliko od prvega polčasa. Na žalost pa je prišel ključni trenutek. Z boljšo igro smo prisilili nasprotnika, da je ostal z igralcem manj, a nas je izdala psiha. Po izključitvi Igorja Tudorja je vse izgledalo lepše, izkazalo pa se je drugače. Zaradi pomanjkanja zbranosti, zaradi napake Cipota smo dobili gol, v nadaljevanju pa imeli premalo razpoloženih igralcev, da bi prišli do izdelanih napadov. Poznala se je odsotnost nekaterih igralcev in temu ne moremo oporekati. Drugih velikih rešitev v našem prostoru ni, imamo igralski kader, ki mu lahko zaradi vsega, kar je prikazal v kvalifikacijah, le čestitamo, čeprav je včeraj odigral svojo najslabšo tekmo.
V slovenskem taboru so po koncu tekme odkrito priznali, da na Portugalsko potuje boljši nasprotnik. Po besedah Prašnikarja so Hrvati v Zagrebu nasprotnika na nek način podcenjevali, svoje pravo lice pa pokazali šele v Ljubljani, ko so prišli do spoznanja, da ni naiven tekmec: "Zavedali so se svoje kakovosti, ključna zadeva pa je vendarle, da so lahko na povratnem dvoboju povsem spremenili postavo. Z njimi bo v prihodnosti marsikdo imel težave."
V Ljubljani je bilo dokaj mirno
Povratna nogometna tekma visokega tveganja med Slovenijo in Hrvaško v Ljubljani za uvrstitev na evropsko prvenstvo na Portugalskem leta 2004 je minila v dokaj mirnem ozračju. Slovenska policija je zaradi kršenja javnega reda in miru pridržala pet slovenskih navijačev, na hrvaški strani sta bila dva v postopku, vendar jih je pozneje izpustila. Na mejnih prehodih je slovenska policija zavrnila 29 hrvaških navijačev.
Po nogometnem obračunu je policija hrvaške navijače pospremila na avtobuse. Slovenske so medtem zadrževali na stadionu. Besne, ker so morali čakati, jih je policija komaj krotila. Kljub vsemu pa je večer minil razmeroma mirno. V Zagrebu so slovenske navijače s stadiona izpustila zadnje, po uri in pol čakanja. Branko Slak, direktor Policijske uprave Ljubljana, je povedal, da postopek, ki so ga vodili na Hrvaškem, zagotovo ni bil korekten. Po mednarodnih predpisih Evropske zveze bi morali gostujoče navijače spustiti najprej s stadiona.
Središče Ljubljane je bilo včeraj ob deveti uri zvečer skorajda prazno, tudi Prešernov trg, ki bi bil ob zmagi nabito poln. Tudi v ljubljanskih lokalih je bilo dokaj mirno.
Veselo je bilo na zagrebških ulicah
Razumljivo, da je bilo veliko bolj kot na ljubljanskih, veselo na zagrebških ulicah, čeprav tudi te niso bile tako polne, kot bi lahko pričakovali. Po zmagovitem golu je napetost narasla, po koncu tekme pa, kot da bi se predvolilna kampanja ponovno začela. Videti je bilo, kot da bi politične stranke zavzele glavne lokacije v mestu. Številni navijači politikom zamerijo, da so zmago nogometašev izkoristili za predvolilno kampanjo, zato so mnogi raje slavili kar doma. Večjega skupinskega slavja pa ni bilo moč zaslediti. Najbolj zagreti nogometni navdušenci so okoli 21. ure še vedno krožili po Zagrebu.