Najbolj osupljivo pa je to, da se je ob vsem tehničnem in organizacijskem napredku v formuli 1 organizacija tega spektakla zelo malo spremenila. Kljub temu pa od nekdaj velja za eno najdražjih, najbolj prestižnih in najtežjih preizkušenj. Najkrajša proga, dolga le 3367 metrov s povprečno hitrostjo 147,6 kilometrov na uro ponuja vedno veliko preobratov in zanimivih presenečenj, saj jo »preživi« le malo dirkačev. Leta 2000 jih je v cilj prišlo le osem, sezono prej devet, in sedem na deževni dirki leta 1996. V šestdesetih, ko je bilo na štartu 16 voznikov, pa so morali dirko nekajkrat celo razveljaviti, saj niso mogli razdeliti niti vseh točk za svetovno prvenstvo.
Največ zmag ima v Monaku Ayrton Senna. Prvič je stal na najvišji stopnički 1987., od leta 1989 do 1993 pa je bil na ulicah Monaka nepremagljiv in je zmagal kar štirikrat zapored. Z morebitno zmago v nedeljo se lahko zaenkrat izenači z njim le Michael Schumacher. Nemec pa je kljub temu v Monte Carlo prišel z nekoliko grenkim obrazom, saj se polemike okoli Ferrarijeve strategije iz Avstrije še niso polegle. Precej nesproščen je bil že v torek na tradicionalnem dobrodelnem nogometu, kjer pa na vprašanja o zloglasnih dogodkih nikakor ni hotel odgovarjati. Kar pa ni pomenilo, da so mu bila vsa vprašanja prihranjena ob prvem vstopu v bokse. V Ferrarijevem avtobusu ga je že čakala množica novinarjev, ki je bila povsem nestrpna, a tokrat so bili mediji do Schumacherja z vprašanji nekoliko bolj prizanesljivi, kot na tiskovni konferenci po dirki v Spielbergu. »Sploh nisem vedel, kako naj se vedem ob nastali situaciji.« je začel pojasnjevati. »Ko sem stopil iz avta in videl reakcije navijačev in kasneje še glasno žvižganje novinarjev na tiskovni konferenci, sem bil presenečen. Še nikoli nisem doživel kaj takega in ne morem opisati z besedami, kako sem se počutil. Mislil sem, da je naša politika v moštvu vsem zelo jasna in tako je pri Ferrariju vedno bilo.«
Našo ekipo pa je predvsem zanimalo, kakšni bodo odzivi navijačev na ulicah Monaka. Zasledili smo nekaj rdečih zastav, ki so krasile tribune z napisom »mafija«, nekaj navijačev pa je nosilo tudi majice, ki so imele na račun Ferrarija podoben motiv. A odzivi na vprašanja, če so po dogodku v Avstriji še vedno ostali zvesti navijači Michaela Schumacherja so bili popolnoma presenetljivi, saj krivdo valijo na vodilne možje in ne na nemškega dirkača.
Veliko pozornosti je v boksih vzbujal tudi dopustnik Mika Häkkinen, ki je sklical tiskovno konferenco. Beseda naj bi tekla o njegovi nadaljnji karieri, a duhoviti Finec se je očitno le malo pozabaval z novinarji, saj je razlagal le o njegovem odličnem počutju, srečnem družinskem življenju in odvečnih kilogramih, ki si jih je nabral od konca lanske sezone. Kakšna bo zares njegova usoda v formuli 1, pa bo izdal čez nekaj tednov.
Čeprav je bil včeraj v Monte Carlu prost dan, se je dogajalo marsikaj zanimivega. Naposled je o dogodkih iz Avstrije le spregovoril prvi mož karavane formule 1 , Bernie Ecclestone. »Ni me presenetilo. A v prihodnje opozarjam Ferrari. Če se bo ponovilo, to vsekakor ne bo dobro za gledalce. Niti zame. Menim, da si zaslužijo kazen.« je bil oster. Oglasil se je tudi predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze Max Mosley: »Po dirki sem prejel več sporočil, kot po smrti Ayrtone Senne v Imoli leta 1994. Le –ta niso bila proti naši zvezi, bila so proti Ferrariju.«
Ob pogledu na peklensko drage jadrnice in avtomobile, pa je tekla beseda tudi o denarju, o pomanjkanju. Prostov bankrot še vedno odmeva, BAR in Jordan sta že odpustila nekaj delovne sile, zdaj zobe stiskajo še pri Minardiju. Še največji nasmešek na obrazu pa je imel Rubens Barichello, ki je z veliko torto praznoval svoj 30. rojstni dan.
