Primož, zadnji tekmi svetovnega pokala v češkem Liberecu ste izpustili in ste raje trenirali v Planici. Se je vaša forma kaj popravila?
Med vikendom sem opravil dva treninga na 90-metrski skakalnici. Moram poudariti, da je bila dobro pripravljena. Tudi vreme nam je šlo na roko, za mano je dvajset skokov. V tako kratkem času je sicer težko popraviti zadeve, a po mojem notranjem občutku lahko rečem, da so bili skoki vendarle boljši kot doslej.
Tudi nekateri največji zvezdniki smučarskih skokov so izpustili tekmi na Češkem, med njimi Norvežan Sigurd Pettersen, zmagovalec Novoletne turneje in do Libereca vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala. Tekmovalni ritem je zelo naporen.
Veste, ko vam gre dobro, vam tudi ta oster ritem ne pride do živega. Je pa drugače, ko vas izdajo občutki. Takrat se je, vsaj tako se mi zdi, bolje umakniti na trening. Sam sem izpustil že tekmo v švicarskem Engelbergu.
Peter Žonta je bil v Liberecu po pričakovanjih znova najboljši Slovenec, dvakrat je osvojil osmo mesto. Smo lahko zadovoljni?
Prav gotovo gre za odlični uvrstitvi. Vremenski pogoji so bili znova, milo rečeno, neprijetni. V tej sezoni se je sicer z novo opremo močno razširil krog tekmovalcev, ki lahko zmagajo na tekmah svetovnega pokala. Že sama uvrstitev med prvih petnajst je velik uspeh.
V Liberecu si je prve točke v karieri za 27.mesto priboril obetavni Jernej Damjan. Lahko v prihodnosti resno računamo na mlade sile?
Podmladek prihaja, z mladimi se dobro dela, za prihodnost slovenskega skakanja se ni bati tudi po slovesu nas starejših skakalcev.
Če se dotakneva zmage Petra Žonte na tekmi Novoletne turneje v Innsbrucku; je ta pozitivno vplivala tudi na vas, vam vlila novih moči ali pač ne?
Skoki so individualen šport. Seveda sem bil vesel Petrove zmage, ki mu jo res iz srca privoščim. Že dostikrat je bil blizu najboljšim, a je do Innsbrucka zmeraj manjkala pika na i. Ta zmaga ogromno pomeni za slovensko skakanje, tudi za mlade, ki se bodo zdaj še bolj trudili. Sam pa motivacijo in zagon najlažje najdem pri sebi.
Po tekmi v Bischofshofnu ste za POP TV izjavili, da pri vaših skokih takorekoč “nič ne štima”.
Reakcije po tekmi so odvisne od rezultatov. Razočaranje ali veselje pač. Toliko se že poznam, da vem, da se kakšno uro po tekmi glava ohladi. Takrat si rečeš, no, vsaj del skoka je bil spodoben in na tem gradiš naprej. Trenutkom krize se je skoraj nemogoče izogniti, a se jim ne gre prepustiti. V preteklosti sem že dokazal, da sem se sposoben vrniti, zato velja krizo čimprej prebroditi. To je edini, vsaj zame, pravi recept.
Kako zdaj naprej?
Pred nami sta dve tekmi svetovnega pokala v Zakopanih, potrebno se bo maksimalno zbrati, biti potrpežljiv. Po tekmah bomo na Poljskem še kakšen dan trenirali, sicer pa na japonsko turnejo ne bom odpotoval. Zatorej spet priložnost za trening, potem pa bi že moralo biti bolje.
