Slovenija je v družino smučarskih skokov vstopila s Planico, ko je Bogdan Norčič v sedemdesetih letih dosegel svoje prve uspehe. Sledila je generacija Ulage, Tepeša, Debeljaka in Zupana, ki je osvojila prve olimpijske kolajne. Dobo klasične tehnike pa je zaključila generacija Francija Petka, ki se lahko pohvali z zlato medaljo. Jelko Gros, trener reprezentance je povedal, da je ta generacijo imela zelo vihravo obdobje, predvsem zaradi hudih spremembe v tehniki.
Potem je sledilo obdobje velikih sprememb v tehniki skokov. Prišla je revolucija škarjaste tehnike, ki je v prvih letih slovenske skoke zelo prizadela in zdesetkala. Kljub vsemu pa je Urban Franc dosegel bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v poletih.
Prava generacija škarjaste tehnike pa je prišla s Primožem Peterko. Postal je dvakratni zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala in temu dodal še prvo slovensko zmago novoletne turneje štirih skakalnic. Po sezoni 1997/ 98, ko je padel v osebnostno in športno krizo so skoki spet zašli v slepo ulico.
Matjaž Zupan glavni trener reprezentance, pa je v pičlih 2 sezonah dokazal, da imamo v Sloveniji dobre skakalce. Dokaz je bronasta medalja na letošnjih OI. "Moj cilj je bil, da v pogojih, ki jih imamo naredimo čim več. Seveda pa je bilo potrebno veliko volje iz obeh strani."
Tokratni uspehi so bili doseženi v nemogočih pogojih, Planica propada, gradnja skaklnic je nujna. Tudi kasnejšim rodovom je treba omogočiti, da lahko ponovijo sijajen uspeh četverice.
