Gre za največji ekipni uspeh slovenskega tenisa, po odmevnosti primerljiv le z zmago Mime Jaušovec leta 1977 na grand slam turnirju v Parizu.
Po vodstvu z 2:0 po prvem dnevu je tretjo točko Sloveniji priigrala prva dama našega tenisa Katarina Srebotnik, ki je v dramatični partiji proti najvišje rangirani argentinski igralki, ki jo je imel na voljo selektor Ricardo Rivera, Mariji Emiliji Salerni, zmagala s 6:3, 6:7 (1) in 6:1. Nato preostala dvoboja nista več odločala o ničemer, prvo točko za Argentino je prispevala Natalija Gussoni po zmagi nad Majo Matevžič s 6:4 in 6:2, poraz domačink pa sta ublažili še Natalija Gussoni in Marija Emilia Salerni. Za igro dvojic je slovenska kapetanka Mima Jaušovec naredila spremembo in namesto namesto utrujne Srebotnikove na igrišče postavila Tino Pisnik, Slovenki pa sta izgubili z 2:6, 6:3, 4:6.
22-letna Velenjčanka je v tretjem dvoboju poskrbela, da obračun z oslabljenimi Argentinkami ni bil le prijeten izlet v deželo tanga in zrezkov in da je tudi vodstvo Teniške zveze Slovenije, direktor Andrej Jeras in podpredsednik Matjaž Kirbiš v spremstvu žene Alje, veleposlanik Slovenije v Argentini Bojan Grobovšek, skupina desetih argentinskih Slovencev na tribuni in vsi, ki so dvoboj spremljali po televiziji, do konca trepetalo in držalo pesti za zgodovinsko zmago Slovenije. Srebotnikova je v drugem nizu zapravila tri zaključne žoge, izgubila niz v podaljšani igri, in šele v odločilnem tretjem po več kot dveh urah igre dotolkla za skoraj 150 mest nižje uvrščeno Salernijevo. "Tenis je res krut šport, ko že misliš, da si zmagal, se vse obrne na glavo. Toda v tretjem nizu sem dokazala, kdo je šef, tako da lahko zdaj uživam v prekrasnem občutku in največjem uspehu v moji reprezentančni karieri. Ponosna sem, da sem osvojila dve od prvih treh točk, predvsem pa sem vesela za enkratno vzdušje v ekipi. Dekleta na tribuni so me vseskozi spodbujala in na trenutke preglasila tudi bučne domače gledalce. Zdaj je treba misli usmeriti v četrtfinale in četudi nismo favoritinje za zmago, bomo razmišljale le o uspehu," je dejala Srebotnikova.
Tina Križan, z 28 leti najstarejša v slovenski izbrani selekciji, je dodala: "Dokazala je, da je psihično izredno močna. Marsikateri igralki bi se po treh zapravljenih "match" žogah podrl svet, ona pa je vztrajala pri svoji igri in ekipi prinesla tako želeno tretjo točko."
Nepogrešljiva kapetanka Mima Jaušovec, ki je z Andrejem Jerasom v ekipo vnesla veliko dobre volje in smeha, je bila vidno ganjena in v razgovoru s sedmo silo je dejala: "Presrečna sem. Poleg zmage v Parizu je zame to najsrečnejši trenutek v mojem teniškem življenju. Ta dekleta so si zaslužila mesto med osmimi najboljšimi reprezentancami sveta in povem vam, da še niso rekle zadnje besede. Ob enkratnem vzdušju v ekipi, dobri formi vseh štirih igralk in kančku sreče smo sposobne zmagati tudi v četrtfinalu."
Ko je bilo že vse odločeno in jasno, da je Slovenija obstala v svetovni skupini ter da bo 19. in 20. julija v Portorožu gostila zmagovalke dvoboja med Rusijo in okrnjeno ekipo Hrvaške, je priložnost dobila še druga slovenska igralka po uvrstitvi na lestvici WTA Ljubljančanka Maja Matevžič (50). V izzivalnem rdečem kompletku je zaigrala proti izredno motivirani 21-letni Nataliji Gussoni (201.). "Za razliko od Argentinke, ki si je močno želela prve zmage v reprezentanci, sem bila jaz veliko manj motivirana, saj je bil dvoboj že odločen. Nisem našla svoje prave igre, a glavno je, da se v Slovenijo vračamo kot zmagovalke," je dejala 23-letna Matevžičeva.
"V tem tednu v Buenos Airesu in s to zgodovinsko zmago smo utišali kritike in vse tiste, ki niso delovali v dobrobit slovenskega ženskega tenisa in so z nekaterimi nevmesnimi izjavami samo vnesli nemir v ekipo. Vzdušje v ekipi je bilo nad vsemi pričakovanji, dekleta so se prilagodila ena drugi, in že komaj čakajo, da se vnovič zberejo in odigrajo naslednji dvoboj. Ob tem je treba pohvaliti našo teniško zvezo, ki je naredila vse za ugodno počutje igralk, kar so jim te vrnile s profesionalnim odnosom in voljo do dela. Pred gostovanjem v Argentini zagotovo niso bile v prijetnem položaju, saj so vsi od njih pričakovale zmago, kar je bilo treba potrditi še na igrišču. Na ekipnih tekmovanjih pa je vedno težko, kajti ne igraš le zase, ampak za ekipo, svojo domovino, in psihološki moment je povsem drug kot na turnijih WTA. Zmaga je zame, ki sem se od osamosvojitve Slovenije borila, da bi naša punce igrale v elitnem razredu, največja nagrada in dolgo bo mi ostala v spominu kot eden najlepših trenutkov v moji dolgoletni športni karieri," je dejala kapetanka Mima Jaušovec.