Več je pričakovati v naslednjih dveh dneh.
Izpadli so vsi trije skakalci v daljavo. Gregor Cankar je bil 9. (7,88) in je za tri centimetre zgrešil uvrstitev v finale, Jan Žumer je bil 11. in je s 7,85 za dva centimetra presegel svoj dosedanji osebni rekord, Boštjan Fridrih pa je bil 15. (7,72). Celjanka Anja Valant je nastop končala v troskoku z devetim rezultatom (13,64), uvrstitev v finale pa je zgrešila za sedem centimetrov.
Na 200 metrov je bil Matic Osovnikar 21. (21,26), nastop v polfinalu je zgrešil za enajst stotink, Jože Vrtačič pa je bil 26. (21,47). Brežičan Jure Rovan je nastop v skoku s palico prav tako končal v kvalifikacijah z devetnajstim rezultatom (5,20), Šentjernejčanka Maja Nose je bila 18. v teku na 200 metrov (24,24). V tej disciplini Vrhničanka Alenka Bikar zaradi poškodbe desne stegenske mišice ne bo branila srebrnega odličja z zadnjega EP leta 2000 v Gentu. Matija Šestak v prvem krogu teka na 400 metrov ni nastopil zaradi poškodbe bicepsa na nogi, Novogoričanka Teja Melink je v skoku s palico preskočila 3,80 metra in bila 24., njena klubska kolegica Nina Zega pa ni zmogla začetne višine (3,80) in je ostala brez uvrstitve.
Na prvenstvu so ob koncu prvega dne tekmovanj podelili tudi prvi komplet odličij. V ženskem peteroboju, v katerem Slovenija ni imela svojih predstavnic, je zlato osvojila svetovna prvakinja v sedmeroboju Rusinja Jelena Prokurorova, ki je bila srebrna na zadnjem SP v peteroboju.
Žumer, srebrni z zadnjega mladinskega EP, je bil v avstrijski prestolnici prva svetlejša točka v slovenski ekipi. "Lahko bi sicer nastopil še bolje, vendar sem kar zadovoljen, saj sem dosegel osebni rekord. Imel sem nekaj tehničnih težav, brez katerih bi bil vsaj deset centimetrov daljši in bi si tako zagotovil finale. V zaletu imam zelo veliko hitrost in zato pridem prenizko na zaletno desko, zato se ne morem odriniti z vso močjo. Če bi odpravil to napako, bi lahko dosegal vsaj dvajset centimetrov daljše skoke. Imam pa še veliko časa, saj prvo sezono nastopam v članski konkurenci," se je smejalo Žumru. Tako kot na mladinskem EP je bil tudi tokrat med tistimi, od katerih mnogi niso veliko pričakovali in naj bi bil na papirju med najslabšimi skakalci v daljavo.
Zato pa je bilo veliko več pričakovati od Cankarja, bronastega s SP leta 1999 v Sevilli, ki je bil po prvi seriji celo zadnji od slovenske trojice (7,46), znova pa je ostal brez finalnega nastopa. Fridrih iz Slovenske Bistrice je s svojim drugim rezultatom kariere v dvoranah nastopil v okviru svojih zmožnosti. "Imel sem težave s tekom v zaletu, saj nisem imel pravega občutka. Po prvem nastopu v dvoranah na velikem tekmovanju imam dokaj mešane občutke, saj bi lahko dosegel nekaj več, končal pa sem ga z drugim rezultatom karirere," je dejal Fridrih.
"Šestak ima podobno poškodbo, kot Bikarjeva, dobil pa jo je pred 12 dnevi. Po rehabilitaciji sva dan pred odhodom na EP opravila šprint na 100 metrov v dvorani v Ljubljani, kjer je bilo videti, da so težave že mimo. V Budimpešti so se težave pojavile dan pred tekmo, pomagal pa mu je fizioterapevt Khalid Nasif. Na ogrevanju pred samo tekmo pa so bile bolečine prehude in zato ni nastopil," je šele po tekmi povedal Šestakov trener Borut Bilač.
Valantova je v troskoku v prvih dveh serijah prestopila, v odločilni tretji pa je skočila 13,64 metra in z devetim rezultatom poslovila od tekmovanj. "Ne morem biti zadovoljna, ker se nisem uvrstila v finale, čeprav sem dosegla boljši rezultat, kot v večini letošnje dvoranske sezone. Ni in ni mi šlo. Tokrat pa sem vendarle dokazala, da sem še sposobna boljših rezultatov. Posebej zato, ker sem v zadnjem, tretjem kvalifikacijskem poskusu prišla krepko pred desko in "poklonila" vsaj 30 do 40 centimetrov. V prvih dveh serijah sem prestopila in sem nato zalet za zadnji poskus premaknila z stopalo nazaj," je pojasnila Valantova, ki bo nastopila še prihodnjo soboto v Glasgowu, nato pa bo začela priprave na poletno sezono, od katere pričakuje bistveno več, kot je dosegla v prvem delu letošnjega atletskega leta. Zmagala je olimpijska zmagovalka Bolgarka Tereza Marinova (14,42).
"Na prvenstvu sem si želel doseči državni rekord (21,09), ki ga je tekel Boštjan Horvat 17. januarja 1999 v Pireju, vendar mi ni uspelo. Čeprav nisem naredil večje napake, pa sem izgubljal ves čas proge, saj mi tek ni najbolje uspel. Že štart ni bil najboljši," je pojasnil Osovnikar, Vrtačič pa je nastopil na tretji progi, ki je od vseh najslabša zaradi naklona v zavoju, ki je neugoden v primerjavi z ostalimi. Proge v prvem krogu kvalifikacij razdelijo na osnovi prijavljenih dosežkov tekmovalcev, Vrtačič pa je imel v skupini najslabšega. "Že ko sem videl, na kateri progi sem, sem vedel, da kakšnih večjih možnosti nimam. Premagal bi lahko Bolgara Petrova, ki me je ugnal za osem stotink. Pred zavojem sem ga že dohitel, nato pa mi je ušel, ker je tekel na progi z bolj strmim spustom," je povedal Vrtačič, ki je po poškodbi na začetku sezone v svojem prvem nastopu na 200 metrov izpolnil normo za EP, drugi tek v sezoni pa je na tej razdalji opravil šele na EP.
Mlada Nosetova, ki je lani na mladinskem EP osvojila bronasto odličje, je bila v zelo težki drugi skupini. Bolgarka Julija Tabakova, ki je bila druga (23,35), ima več pol sekunde boljši osebni rekord od slovenske šprinterke, še boljša pa je Nemka Gabriele Rockmeier, ki je bila članica srebrne štafete na SP lani v Edmontonu. "Veseli me dosežen čas, čeprav je to šele prva stopnica, saj si želim na prvenstvu osvojiti odličje," je dejala nemška tekmovalka, ki je v skupini zmagala z osebnim rekordom in tretjim časom predtekov (22,99). "Štart teka nisem opravila najbolje. Imela sem občutek, kot da nisem na tekmi. Malo preveč sem imela treme in strahu, saj sem prvič nastopila na tako velikem tekmovanju v članski konkurenci. To je bila zame zelo dragocena izkušnja, žal pa nisem dosegla cilja, osebnega rekorda (24,06)," je pojasnila Nosetova. V eno izmed treh polfinalnih skupin se niso uvrstile le štiri od 19 tekmovalk.
Rovan je prvi poskus na 5,20 metra opravil brez težav v prvem poskusu. "V prvem skoku na naslednji višini, na 5,40 metra, sem po dveh korakih na zletu začutil krče v mišici pod kolenom. Ustavil sem se, se skušal sprostiti, pa mi tudi drugič ni šlo in zato mi je zmanjkalo časa za skok. Zaradi teh težav sem izpustil to višino. Na naslednji, 5,55 metra, pa sem skušal letvico preskočiti sproščeno, vendar pa bi jo moral s polno močjo," je neuspešen nastop obrazložil Rovan.
Teja Melink je v prvem poskusu zlahka zmogla začetno višino, na štirih metrih, s čemer bi izenačila njen lanski državni rekord, pa je letvico trikrat podrla. Posebej blizu je bila v drugem poskusu, ko se je po nepotrebnem dotaknila s trebuhom, in v tretjem, ko je letvico premaknila z bokom. "Čepela sem na blazini in upala, da se letvica ne bo podrla. Žal se to ni zgodilo. Bila sem blizu izenačenja državnega rekorda, s čemer bi bila zadovoljna. V obeh zadnjih poskusih sem skočila s tršo palico in prišla s telesom višje, kot kdajkoli doslej, vendar mi je manjkalo globine; prišla sem preblizu letvice," je povedala Melinkova. Nina Zega je v vseh treh poskusih na 3,80 metra letvico podrla in ostala brez uvrstitve. "Tekmovanje smo začeli praktično na višini mojega osebnega rekorda. Zato sem vzela tršo palico, ker bi bila drugače brez pravih možnosti za uspeh. V tretjem poskusu sem skorajda že prešla letvico, vendar mi ni uspelo in sem jo podrla. Če bi tako dobro skočila že prvič, bi v nadaljevanju gotovo uspešno zaključila začetno višino," je menila Zegova.
