Avtor: Miran Tišič
Urška, vi ste se uvrstili na olimpijado tik pred zdajci, ko ste že želeli na počitnice.
Za odhod v Atene sem izvedela natanko teden dni pred začetkom bojev v grški prestolnici, zares pet pred dvanajsto. Enkratno, ko pogledam nazaj, da se je tako izteklo.
V borbi za vstop v finale ste imeli precej smole proti Avstrijki Heillovi, izgubili ste v zadnjih sekundah, a se hitro pobrali in zmagali v borbi za bronasto kolajno.
Na voljo sem imela samo deset minut, da se zberem, da pozabim na poraz proti Avstrijki in da se pripravim na Kanadčanko Chisholmovo. Uspelo je.
Bogdan Gabrovec, predsednik Judo zveze Slovenije, je dejal, da se bo v primeru medalje iz Aten domov vrnil peš.
Ko smo šli v Atene, smo bili skupaj na letalu, domov pa je poletel že pred nami. Res hitro premagana pot.
Jolanda, vi ste zasedli tretje mesto v finišu enega najbolj razburljivih tekov na 800 metrov. Vaš finiš za zgodovino?
Res je. V zadnjih sto metrih sem že kar zaostajala, a sem iz sebe iztisnila še zadnje atome moči in si v zadnjih desetih metrih pritekla medaljo.
Sicer finiš ne slovi kot vaše orožje.
Nikoli nisem tekla na tak način, zmeraj sem tekla v ospredju. Za finale sem ubrala drugačno taktiko, vedela sem, da v prvem krogu ne smem teči prehitro, da mi na koncu ne bi zmanjkalo moči. Tokrat sem bila v finišu dovolj močna. Sploh je bil tek zelo razburljiv, napet, verjamem, da so bili moji navijači precej živčni.
Na tako pomembni tekmi ste premagali tudi vašo veliko tekmico Mario Mutolo.
Zame ima bronasta kolajna zlat lesk. Po dveh letih sem končno uspela premagati Mutolo in to je zame velik uspeh.
Vasilij, tudi vi ste v Grčiji bili težke bitke.
Res prave bitke, težke trenutke sem preživljal v Atenah, še posebej zadnje dni. Ni bilo lahko, za srebro in bron smo se borili štirje jadralci.
Medaljo ste si prijadrali z zelo pogumnim manevrom v zadnji regati, ko ste se odločili za povsem svojo smer na regatnem polju.
Čutil sem, da moram narediti nekaj posebnega. Vodil me je instinkt, dobro vodil.
Dan pred odhodom v Atene ste prvič “zavzeli” Triglav.
Drži, drži. To sem si že dolgo želel, s prijatelji smo se podali na našega očaka. Menim, da je tudi ta vzpon prispeval svoje k medalji.
Luka in Iztok, v Grčiji sta premagala velika tekmeca, Italijana Galtarosso in Sartorija, zmaga proti favoritoma je na koncu botrovala srebrni kolajni.
Čop: Taktiko sva gradila na Italijanih, to nama je uspelo, malce pa naju je presenetila francoska posadka. Računala sva, da bova Francoza premagala v finišu, do zdaj nama je to uspevalo, a sta bila tokrat tri razrede boljša kot ponavadi.
Letos sta se ubadala s številnimi težavami, Luka, vaša poškodba kolena, pa Iztokova okužba tik pred Atenami.
Špik: Letošnja sezona se je res čudno začela, po poškodbi sem izgubil precej treninga. Zato pač z Iztokom dolgo nisva veslala v dvojcu, ko pa sva vendarle poskusila, sva ugotovila, da je stanje kljub vsemu kar zadovoljivo.
Selektor Miloš Janša je ob vrnitvi domov namignil, da bi Atene lahko pomenile konec zelo uspešnega dvojnega dvojca Čop-Špik?
Špik: Ne vem. Po sezoni ne sprejemamo odločitev, kako naprej v novo. Zagotovo bova na začetku prihodnje sezone veslala v enojcih, nato pa mogoče skupaj v dvojcu ali pa tudi v četvercu.
Čop: Osnova za kakršnekoli kombinacije je dobra forma v enojcu. Prepričan sem, da bova oba trdo delala; sam bom način treninga spet nekoliko spremenil, a verjamem, da bom do junija, če ne že prej, v dobri formi.
