Ljubiteji hokeja v Sloveniji pa s težavami najboljših ne bodo obremenjeni. Prvi nastop Slovenije na tako pomembnem tekmovanju bo namreč pomenil tudi povsem nov pristop pri spremljanju elitnega SP.
Svetovna prvenstva so se začela leta 1930 in z izjemo prekinitve zaradi druge svetovne vojne potekajo vsako leto. Le olimpijske igre med leti 1932 in 1968 so hkrati štele tudi kot SP, tako da Mednarodna hokejska zveza (IIHF) posebnih prvenstev v teh letih ni pripravljala. V letih 1972, 1976, 1992, 1996 in 1998 so potekale tako OI kot SP, le za leta 1980, 1984 in 1988 IIHF ni pripravila uradnih SP. Na začetku so vsa moštva tekmovala v enotni skupini, po drugi svetovni vojni pa je zaradi številčnosti IIHF uvedla še drugi kakovostni razred, v katerem pa tekmovanja niso potekala vsako leto. Leta 1961 se je IIHF odločila za delitev SP na tri kakovostne razrede, skupino A, B in C, ki ji je leta 1987 dodala še četrti kakovostni razred, skupino D. Do zadnje spremembe je prišlo lani, saj se drugoligaška skupina zdaj imenuje SP divizije I in je razdeljena na dve podskupini s po šestimi udeleženkami, 12 članic pa je tudi na SP divizije II.
Švedska je tako izkušen prireditelj SP kot tudi uspešna osvajalka najvišjih mest. Doslej so v tej skandinavski državi priredili sedem prvenstev: leta 1949, 1963, 1969, 1970, 1981, 1989 in nazadnje leta 1995. Letos se bo SP na treh prizoriščih, Göteborgu, Karlstadu in Jönköpingiu prvič izognilo glavnemu mestu Stockholmu in slavni hokejski dvorani Globen. Švedi so na SP osvojili sedem zlatih, 14 srebrnih in 12 bronastih medalj. Letošnje prvenstvo pa bo zanje tudi priložnost za popravni izpit, saj so jim letošnje OI ostale v grenkem spominu, potem ko so izpadli že v četrtfinalu. Najuspešnejša na področju osvajanja medalj je Sovjetska zveza oziroma njena naslednica Rusija s skupno 23 naslovi (22+1). Kanada je na drugem mestu z 18 zlatimi medaljami, doseženimi predvsem v zgodnejšem obdobju. Toda Kanadčani so se z zlatima kolajnama leta 1994 in 1997 izkazali tudi v novejšem obdobju, za nameček pa jim je letos na OI v Salt Lake Cityju uspelo po 50 sušnih letih osvojiti zlato olimpijsko kolajno. Prav teh uspehov so najbolj željni v ruskem taboru. Še v časih Sovjetske zveze so, čeprav z nekajletno zamudo, saj so z nastopi začeli šele v petdesetih letih prejšnjega stoletja, nabrali kup naslovov. Odkar pa nastopajo pod rusko zastavo, so bili prvi le leta 1993, nato pa na naslednjih prvenstvih niso osvojili niti ene medalje. Nesporni vladarji zadnjih let na SP so Čehi; po naslovu olimpijskih prvakov so od leta 1999 do lani trikrat zapored osvojili naslov prvakov, prvi so bili tudi leta 1996, v obdobju samostojnosti po letu 1992 pa imajo še dve bronasti medalji. V zadnjem desetletju so se poleg omenjenih reprezentanc z zlatom okitili še Švedi (1992 in 1998) in Finci (1995). V skupnem seštevku so na tretjem mestu Čehi s skupno desetimi zlatimi medaljami, šestimi še v času skupne češkoslovaške države. Švedi se ponašajo s sedmimi naslovi, Američani so bili prvi dvakrat, po eno zmago na SP pa imajo Britanci in Finci.
Na lanskem SP v Nemčiji so Čehi v finalu šele po podaljšku strli odpor Fincev; končni izid je bil 3:2, bronasto medaljo pa je osvojila Švedska po zmagi nad ZDA s 3:2. Iz elitne skupine sta izpadli Belorusija in Norveška; Belorusi so se medtem z zmago na letošnjem SP divizije I že vrnili med najboljše. Poleg Slovenije je s podobnim uspehom, zmago na SP divizije I, v prvi razred svetovnega hokeja napredovala še Poljska. Tudi letos bo sistem podoben, v nižjo kategorijo bosta izpadli zadnji dve reprezentanci. Če bo med njima tudi Japonska, pa bo v nižji rang tekmovanja vodilo tudi še 14. mesto.
Na SP spet nastopa 16 reprezentanc, razdeljenih v štiri predtekmovalne skupine. V skupini A bodo Češka, Nemčija, Švica in Japonska, v skupini B Finska, Slovaška, Ukrajina in Poljska, v C Slovenija, Švedska, Rusija in Avstrija, v D pa ZDA, Kanada, Italija in Latvija. V drugi del tekmovanja se bodo uvrstile po tri najboljše reprezentance iz vsake skupine; četrtouvrščene bodo igrale v svoji skupini za obstanek. Ekipe, ki bodo še igrale na SP, se bodo razdelile v novi skupini F (po tri najboljše iz B in C), ter E (A in D). V teh novih skupinah bodo ekipe igrale tri tekme s tistimi reprezentancami, ki še niso bile njihove nasprotnice v prvem delu tekmovanja. Po štiri najboljše iz skupin E in F bodo napredovale v četrtfinale, od tam naprej pa bo šlo do finala 11. maja v Göteborgu na izpadanje.
Končni vrstni red SP 2001
1. Češka
2. Finska
3. Švedska
4. ZDA
5. Kanada
6. Rusija
7. Slovaška
8. Nemčija
9. Švica
10. Ukrajina
11. Avstrija
12. Italija
13. Latvija
14. Belorusija
15. Norveška
16. Japonska
