Tina Maze pred tretjo resnico

Če je zadnja leta najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze na prvem veleslalomu v svetovnem pokalu zasedla zelo skromno 25. mesto, potem to za lokalne športne navdušence, medije in njene poslovne partnerje zagotovo ni razveseljiva novica. Stalna ugibanja in skrivalnice okoli telesne, tehnične in predvsem psihološke pripravljenosti koroške smučarke se ob začetku nove tekmovalne sezone očitno le nadaljujejo, saj prav nihče iz njenega strokovnega štaba ne zmore ali noče pojasniti, kaj se trenutno dogaja z nekoč eno izmed najboljših veleslalomistk na svetu.

Tik pred začetkom letošnjega svetovnega pokala smo od Mazetove in šefa ženskega strokovnega štaba Klemna Berganta jasno slišali, da je Tina zelo dobro pripravljena ter da naj bi se v svoji paradni disciplini (veleslalom) po dveh zelo slabih sezonah vendarle poskušala vrniti med najboljših deset tekmovalk na svetu. Vendar, nepredvidljiva Mazetova na avstrijskem ledeniku ni delovala prepričljivo, kaj šele vrhunsko, kot kaže pa je Korošica v tem trenutku še precej oddaljena od vrhunskih rezultatov in prave tekmovalne usmeritve. Izjavila je celo, da je na snegu najpomembnejši dober občutek in ne toliko dobri rezultati, kar je seveda v velikem nasprotju z vsemi tekmovalnimi in tudi poslovnimi kriteriji.

Še bolj sporna pa je njena poškodba hrbta (križa), o kateri se niti zadnji konec tedna ni izjasnila ne tekmovalka, še manj pa vodstvo ženske alpske reprezentance. Zdi se, da utegne biti prav ta poškodba nekakšen alibi za Tinine slab(š)e rezultate ob začetku sezone, po drugi strani pa je popolnoma nesprejemljivo, da Mazetova kljub tej poškodbi sploh nastopa. Če je Tina poškodovana ali nepripravljena, potem naj jo zdravniška služba slovenskih smučarskih reprezentanc enostavno pozdravi in primerno usposobi, da bo lahko v nadaljevanju sezone normalno in neobremenjeno tekmovala.

V nasprotnem primeru se lahko Mazetova ob vsakem slabem rezultatu napol razumljivo opravičuje, da je poškodovana in da praktično ne zmore več kot tekmo končati na 25. ali 35. mestu. In kaj naj bi se zgodilo, če bi se Tina na naslednji tekmi svetovnega pokala v veleslalomu na primer uvrstila med tri ali pet najboljših tekmovalk? Morda bo prav tisti trenutek res čudežno ozdravela.