Tomaž, ste naslov državnega prvaka primerno proslavili?
Slavje je bilo po dolgem času res pravo. Oziroma bolje rečeno, prvič pravo slavje. Pri celjskih naslovih državnega prvaka še nisem manjkal in tokrat smo prvič proslavili naslov prvaka tako, kot se spodobi.
Uroš, v vaših vrstah pa razočaranje…
Zagotovo. Čeprav je v športu težko biti venomer na vrhu. Sicer zaslužena zmaga Celja v finalu.
Tomaž, v finalu dve gladki zmagi. Prvič razlika sedem golov, drugič šest.
Celo sezono smo bili osredotočeni na to, da vrnemo naslov prvaka v Celje. Na koncu smo suvereno osvojili pokal.
Uroš, je vam na koncu padla morala zaradi neurejenih klubskih razmer?
Mislim, da pri igralcih morala le ni padla. Če si pravi športnik, se v finalu boriš po najboljših močeh. Zagotovo pa so neurejene razmere pustile posledice.
Kdaj ste dobili zadnjo plačo?
Zadnja je bila decemberska.
V finalnih obračunih ste se Prulčani precej razburjali zaradi sojenja?
Imeli smo veliko težav in smo rešitve iskali tam, kjer jih ne bi smeli. Vendarle menim, da sodniški kriterij ni bil enakopraven. A roko na srce, Celjani so bili boljši. Žal mi je zaradi naše publike.
Tomaž, kaj pravite o jezi vaših nasprotnikov?
Celjeni smo se poskušali distancirati od sodnikov.Vsi igralci smo povsem normalno sprejeli sodniške odločitve in tudi to nam je pomagalo do uspeha.
Letos je celjsko vodstvo ponudilo precej priložnosti mlademu valu.
Še veliko vode bo moralo preteči, da bodo lahko mladi igralci nadomestili bolj izkušene. Čaka jih veliko dela.
Uroš, nad Prulami se zbirajo črni oblaki. Vi odhajate v španski Ademar?
Da, to drži. Žal je prišlo tako daleč, nisem edini, ki odhaja. Situacija je jasna, igralci moramo preživeti.
Tomaž, tudi za Celje ne bi bilo dobro, če bi Prule povsem poniknile.
Zagotovo. V Sloveniji potrebujemo štiri močne klube, ki bi igrali vrhunski rokomet. Toda klubi so omejeni zaradi denarja, na potezi je tudi Rokometna zveza Slovenije. Veljalo bi razmisliti o spremembi tekmovalnega sistema.