Dragić se je vrnil, toda novi šampioni iz LA so bili premočni

Sezona NBA, ki si jo bomo za vedno zapomnili po pandemiji koronavirusa, štirimesečnem premoru, po samoizolaciji lige v Disneyjevem športnem središču v Orlandu, po odločni podpori rasni enakosti in spodbujanju odhoda navijačev na volišča, se je končala z zmago moštva, ki je že ob njenem začetku veljalo za enega najožjih favoritov. Nekoliko žalostno je, da se je odlična končnica Miamija, največjega presenečenja končane sezone, iztekla s tako hudim porazom. Odlična obramba Los Angelesa je Heate povsem odrezala od koša, sami so pod svojim obročem delovali razglašeno in utrujeno. Jimmy Butler ni zmogel ponoviti še enega izjemnega večera, Bam Adebayo je bil v prvem polčasu povsem v senci Anthonyja Davisa in najboljšega igralca finala, LeBrona Jamesa. "Ta naslov mi pomeni zelo veliko, še posebej za tako zgodovinski klub, kot so Lakersi," je dejal staro-novi kralj košarke. Edini, ki je naslov najboljšega v finalu osvojil s tremi različnimi klubi. Dobra dva meseca pred 36. rojstnim dnevom ni želel govoriti o svojih letih in eni najdaljših športnih karier na tako vrhunski ravni. Po njegovih besedah pač igra najbolje, kot zmore. 

"Naj je poraz še tako boleč, to je bilo leto brez primerjave. Zapomnili si ga bomo za vedno, to leto, to sezono, to razpoloženje v garderobi. Bratstvo in složnost, ki bo z nami ostala do konca življenj," je precej čustveni trener Erik Spoelstra opisal zaključek sezone, ki je razkrila Miami kot eno največjih prijetnih presenečenj. "In to, da je Goran prišel na igrišče. Nihče ni pričakoval, da bo nared. Takoj po poškodbi mi je poslal sporočilo, naj ne obupamo nad njim, ostali trenerji so rekli, da to ne bo mogoče. A je naredil vse, da pomaga moštvu. Je res poseben človek, v čast mi je, da sem lahko njegov trener," je Spoestra pel hvalo Slovencu. Njegova nesebičnost, ko je sprejel vlogo igralca s klopi, meteorski vzpon novincev Tylerja Herra in Kendricka Nunna, tudi Duncana Robinsona, rast Adebaya med največje zvezdnike lige, Butlerjeva energija in zavzetost, nakup veteranov Andrea Iguodale ter Jaea Crowderja, ki sta nemudoma postala del okostja uspeha, vse to je prineslo eno najbolj presenetljivih sezon v 32-letni zgodovini kluba.   

Dragić se je navijačem Miamija zahvalil s sporočilom na družbenem omrežju Twitter. "Zagotovo se nismo želeli posloviti na takšen način, toda zelo sem ponosen na svoje brate, ki se noč za nočjo niso predali. Boli me srce, ker na koncu nisem bil z njimi na način, kot smo si želeli, toda vem, da smo to sezono na igrišču dali vse od sebe. Hvaležen sem za vso podporo prijateljev, družine in navijačev. Zgradili smo nekaj posebnega in vrnili se bomo," je napovedal. Kar je morda tudi namig, da veteran, ki se mu pogodba izteka, ostaja v Miamiju. 

"Je, kar je, Lakersi so bili boljši. Sedaj moramo naprej," se je Slovenec po tekmi s težkim srcem sprijaznil s porazom. Čas po poškodbi je označil za "peklenskih deset dni". Kljub temu je želel pomagati moštvu: "Govoril sem z mladimi. Tylerjem in drugimi, jim povedal, da imajo izjemno dobro sezono. Če nisem mogel igrati, sem jim skušal pomagati na ta način. Pogovori so zelo pomembni za mlade igralce." Ves ta čas se je trudil, da se kljub malo možnostim vrne na igrišče. "Poskusil sem vse terapije, tudi danes se nisem počutil najbolje. Edina stvar, ki je nisem imel, je bil čas. Sedaj me čaka počivanje, ne bo potrebna nobena operacija," je opisal prihodnje okrevanje. Igranje v izolaciji Orlanda je po njegovih besedah še bolj povezalo moštvo, "skušaj smo šli skozi dobre in slabe trenutke, res imam rad te fante, to ekipo. Vedno se bom spominjal tega časa."
 

Miamijev razpad

Trener Miamija Spoelstra je pred srečanjem Dragića znova uvrstil med aktivne igralce, v začetni peterki je bil še vedno Herro. Vodstvo Los Angelesa je tekmo začelo z nizko postavo, brez Dwighta Howarda, kar je Herro nemudoma izrabil s podajo nad košem za zabijanje Adebaya. Po njem je obramba Lakersov zaklenila prostor pod obročem, James pa pol protinapade izrabljal za prodore do koša. Sušo Miamija je prekinila trojka Robinsona, Adebayo pa je imel nekaj težav z lovljenjem podaj pod košem. Druga trojka Robinsona je poravnala rezultat, dokler ni tudi Danny Green – z grenkim priokusom zgrešenega zadnjega meta v peti tekmi – zadel od daleč. 

Herrove težave v napadu – tri slabe podaje in prekršek nad Jamesom – so nekoliko pospešile menjave, Nunn, ki ga je zamenjal, pa je s trojko nemudoma oznanil, da se njegova forma vzpenja. Davis je pod obročem Miamija kazal svojo višino in moč, ko je lovil zgrešene strele in žogo zabijal skozi obroč. Miami je še naprej imel težave z izgubljanjem žog , obramba Lakersov jih je silila k številnim napakam. Ob koncu četrtine je prišlo prijetno presenečenje, na igrišče je prišel Dragić in nemudoma nad obroč podal Adebayu, a je slednjega s prekrškom ustavil Davis. Miami je po koncu prve četrtine zaostajal za osem točk (28:20), kar ni bila dobra napoved,  saj po tradiciji tega finala zmaga moštvo, ki bolje začne prvi del tekme.

Dragić je ostal na parketu tudi ob začetku druge četrtine, ko so Lakersi nadaljevali z dušečim pokrivanjem tekmecev, v napadu pa vztrajno višali razliko. Ko je ob raztrgani obrambi Miamija, ki je spominjala na prvi dve srečanji finala, ta narasla na ducat točk, je Spoelstra vzel minuto odmora. Butler se je zdel še vedno utrujen po peti tekmi, Adebayo je bil ob Davisu skoraj neopazen, moštvo je igralo brez energije, ki ga je poganjala na prejšnjih treh srečanjih. Protinapad Rajona Ronda je prinesel že 15 točk zaostanka, Floridčani pa na igrišču niso imeli igralca, ki bi lahko prinesel preobrat. Spoelstra je poskusil z novim posvetom ob klopi najti rešitev za težavno srečanje.

Po še enem zapravljenem napadu Heatov je razgreti Rondo zadel šestič, Miami je reševal Crowder, ki je zadel od daleč, v naslednjem napadu pa položil žogo v koš. Toda Lakersi so bili vse bolj razigrani, Kentavious Caldwell-Pope je zadel za tri in si prislužil še prosti met. Spoelstra je vztrajal z Adebayom, čeprav je Davis pometal z njim na obeh straneh igrišča. Kelly Olynyk, ki s trojkami lahko raztegne nasprotno obrambo in odpre prostor pod košem, je še naprej grel klop. Igra Miamija je razpadala iz minute v minuto, Davis je  na obeh straneh igrišča vladal pod obročem. Spoelstra je vzel novo minuto odmora, ko so zaostali za 24 točk, po njej je prednost narasla na 30. Miami je lahko le še upal, da bo čim prej konec polčasa (64:36). 

Čakanje na konec tekme

Prednost Kalifornijcev je narasla do 36 točk, v zgodovini final NBA še nobeno moštvo ni nadoknadilo tako globoke luknje. Vprašanje je bilo, ali bo Miami morda postavil neslavni rekord najvišjega poraza. Spoelstra je vztrajal z enako začetno peterko, ki se je soočala z enakimi težavami, njihov met je padel na poraznih 31 odstotkov. Nizale so se napake, čeprav jim je delo za malenkost olajšal malo manj zbran Los Angeles v obrambi, toda v napadu je še naprej neusmiljeno polnil koš Floridčanov. 

Sredi tretje četrtine je priložnost znova dobil Dragić, to je bila edina pozitivna plat tekme za Miami, ki ni in ni našel ritma. LA je vse bolj rutinsko nadziral potek igre in čakal, da se sprožijo stroji za bruhanje konfetov. Spoelstra je končno poskusil tudi z Olynykom, toda ob zaostanku za več kot 30 točk je bilo prepozno za preobrate. Ob vse bolj sproščeni igri Lakersov je razlika ob koncu četrtine znašala 29 točk (87:58).

Adebayo je v zadnjem delu igre krepil svojo statistiko, toda ob praktično odločeni tekmi je bilo zadnjih dvanajst minut le še čakanje na zadnji sodniški žvižg. Trener LA Frank  Vogel je nekoliko nagubal čelo, ko so Heati zaostanek znižali na 21 točk, in vzel minuto odmora. Toda zmaga ni bila niti za hip ogrožena, le zbranost je ob misli na šampanjec nekoliko popuščala. Končna razlika (106:93) ni pokazala velike premoči Lakersov, ki so zadni dve minuti praktično že slavili 17. naslov prvakov za klub iz Los Angelesa.