Šport

V finalu Benetton in Barcelona

Barcelona, 10. 05. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Košarkarji Benettona so v polfinalu zaključnega turnirja evrolige v Barceloni premagali Montepaschi Sieno s 65:62 (28:12, 39:23, 45:45), Barcelona pa je bila boljša od CSKA Moskve s 76:71 (21:25, 45:38, 57:60).

Benettonov Denis Marconato
Benettonov Denis Marconato FOTO: Reuters

26-letni italijanski organizator igre Massimo Bulleri je nenadejano postal junak prvega polfinalnega dvoboja na "final fouru" v Barceloni. V zadnjih 38 sekundah tekme je dosegel pet točk in tako najuspešnejšo ekipo evrolige (11-3 v rednem delu, 6-0 v Top 16) vrnil od mrtvih in jo popeljal v drugi finale po letu 1993, ko jih je premagal Limoges, tedaj z Juretom Zdovcem na čelu.

Po prvem polčasu je kazalo na lahko zmago Benettona, ki je tekmo začel furiozno, povedel z 10:0 in si v prvih dvajsetih minutah priigral že 18 točk naskoka. Njegova črna serija pa je sledila v nadaljevanju, ko je Siena povsem prevzela vajeti igre v svoje roke in do zadnjega dela izenačila rezultat na 45:45. V 34. minuti je imela Siena šest točk naskoka (55:49), kar je pomenilo, da je Benetton v 16 minutah drugega dela dosegel vsega 10 točk.

Še štiri minute pred koncem je imela nefavorizirana italijanska ekipa šest točk prednosti, vendar kot prej Benettonu so se tudi njim pred odgovornostjo "skrajšale roke", tako da so bili koši vse bolj redki. Edini, ki je v kritičnih trenutkih ohranil mirno kri, je bil Bulleri. 38 sekund pred koncem je zadel trojko za vodstvo 63:62, sedem sekund pred zaključkom pa je Montepaschijevi krsti zabil še zadnji žebelj s črte prostih metov.

Barcelona v finalu ob pomoči sodnikov

Tako kot se Union Olimpija ni "smela" uvrstiti na zaključni turnir, saj se je v odločilni tekmi drugega dela srečala z gostiteljem "final foura", tako CSKA Moskvi ni bilo "usojeno", da se uvrsti v veliko finale. Sodniška trojka, med njimi tudi Slovenec Iztok Rems, je namreč storila vse, kar je bilo v njihovi moči, da se bo Barcelona v nedeljo ob 20.30 pomerila za naslov Evrope z Benettonom, Rusi pa le za tretje mesto z Montepaschijem Sieno. Za Barcelono, ki še nima najpomembnejšega evropskega naslova, bo to peti finale v osmih nastopih na FF, Benetton pa bo po letu 1993 drugič zaigral v finalu.

Sodniška "kuhinja", podobno brez okusa kot pred tremi tedni v sosednji dvorani Blaugrana, je bila najbolj dejavna v prvem polčasu in zaključku tekme, torej vsakič, ko je bila Moskva preblizu Kataloncem. CSKA, najboljša ekipa rednega dela (12-2) in ob Benettonu edina, ki je v 20 tekmah doživela le tri poraze, je imela v prvem polčasu kar 20 prostih metov manj od nasprotnika (8:28), kar se je na rezultatu održalo le v zaostanku sedmih točk. Ko so Rusi v zadnjem delu znova prišli v ospredje, sta se na sceno vrnila tudi Pitsilkas iz Grčije in naš Rems, ki je v zadnji minuti naredil nekaj hudih napak, ki so neposredno vplivale na končni rezultat. Najbolj očitna je bila 53 sekund pred koncem, ko je Kripi dosodil osebno napako v napadu, ki jo je s črte prostih metov izkoristil Bodiroga in tako zapečatil usodo Rusov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10