Več kot igra: šport kot sila, ki povezuje družbo, gospodarstvo in prihodnost

Konferenca Platforme Več kot igra: strateška vloga športa v sodobni družbi je zato šport postavila v širši družbeni in razvojni okvir. V ljubljanski Cukrarni so sogovorniki skozi celodnevni program iskali odgovore na vprašanje, kako izjemne dosežke slovenskih športnikov podpreti z močnimi klubi, dolgoročnim načrtovanjem in sistemom, ki bo uspehe omogočal tudi prihodnjim generacijam.

Konferenco je odprl Branko Čakarmiš, direktor vsebinske strategije na PRO PLUS, ki je poudaril povezovalno moč slovenskega športa. "Ko slovenska reprezentanca doseže gol, ko naši smučarski skakalci poletijo najdlje ali ko športniki osvojijo veliko tekmovanje, razlike za trenutek izginejo in vsi postanemo del iste ekipe," je izpostavil

Prvi pogovor je bil namenjen geopolitiki in športu. Z Aleksandrom Čeferinom, predsednikom Evropske nogometne zveze UEFA, se je pogovarjala Sanja Modrić. Čeferin je opozoril, da šport ni in ne more biti popolnoma ločen od politike, saj je del družbe. Kljub temu morajo športne organizacije ohranjati svojo avtonomijo, integriteto in odgovornost do navijačev. Prav navijači morajo ostati v središču nogometa, tudi ko največja tekmovanja postajajo vse večji globalni posel.

Kot primer povezovalne moči športa je izpostavil skupno organizacijo evropskega prvenstva do 21 let, ki sta jo prevzeli Srbija in Albanija. "To je po mojem mnenju še en znak, da samo šport lahko združuje. Naše območje je bilo v preteklosti prepredeno s sovraštvom in čas je, da začnemo ustvarjati projekte, ki nas povezujejo. V resnici smo si bolj podobni, kot si včasih priznamo," je dejal.

Spregovoril je tudi o medijih in novih tehnologijah. Čeprav umetna inteligenca spreminja številne panoge, ima šport v živo posebno prihodnost, saj njegovega razpleta ni mogoče vnaprej ustvariti ali predvideti. "Šport nam ne more nihče vzeti in nam ga tudi ne bo. Za marsikateri del družbe so nove tehnologije lahko problem, za šport pa so lahko samo dodatek. Šport bo ostal tak, kot je," je poudaril Čeferin.

Osrednja razprava o mejah uspeha slovenskega športa je povezala predsednike štirih pomembnih nacionalnih panožnih zvez. Pod vodstvom Matica Flajšmana so sodelovali Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije, Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije, Metod Ropret, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije, in Luka Steiner, predsednik Smučarske zveze Slovenije.

Radenko Mijatović je poudaril, da veliki rezultati temeljijo na dolgoročnem delu: "Ključen je sistem, ključna je vzgoja mladih igralcev, ključno je delo, pomembni pa so tudi infrastrukturni pogoji." Luka Steiner je ob tem izpostavil, da so slovenske zveze dokazale, da je uspeh mogoče ponavljati, vendar le z delujočim in trajnostno naravnanim sistemom ter premišljenim vlaganjem v prihodnost.

Matej Erjavec je opozoril, da javnost ne more vedno pričakovati uvrstitev med najboljše. "Prišle bodo tudi oscilacije, padci in generacije, ki ne bodo tako močne," je dejal, kot ključno prednost pa izpostavil sistematično delo z mladimi. Metod Ropret je pogled usmeril proti prihodnjim ciljem in poudaril ambicijo po novih olimpijskih nastopih tako moške kot ženske odbojkarske reprezentance.

Razprava je pokazala, da za slovenskimi športnimi uspehi stojijo klubi, trenerji, infrastruktura, financiranje, delo z mladimi in športna kultura, ki mora reprezentance podpirati tudi takrat, ko zmage niso zagotovljene. Predstavniki zvez so kot pomembno slovensko prednost izpostavili tudi povezanost med športnimi panogami. Ko igrajo odbojkarji, zanje navijajo košarkarji, nogometaši spremljajo uspehe smučarjev, reprezentance pa se med seboj podpirajo. Ta povezanost ustvarja skupno športno identiteto, ki jo mora Slovenija ohraniti.

Vprašanje sistemskega razvoja se je nadaljevalo v razpravi o nacionalnih in evropskih športnih politikah. Sodelovali so Glenn Micallef, evropski komisar za medgeneracijsko pravičnost, mladino, kulturo in šport, z videonagovorom, Branko Zorman, predsednik sveta Fundacije za šport, prek neposrednega prenosa, Miran Kos, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, ter dr. Maja Zalaznik, redna profesorica na področju mednarodnega poslovanja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili so o evropskem modelu športa, možnostih financiranja, prostovoljstvu, dostopnosti in potrebi po boljšem merjenju gospodarskih učinkov športa.

Pogovor o športnih destinacijah prihodnosti je nato povezal Dubravka Šimenca, vodjo razvoja produktov za outdoor, športni in kolesarski turizem pri Hrvaški turistični skupnosti, mag. Karmen Novarlič iz Slovenske turistične organizacije, Sama Turela, župana Mestne občine Nova Gorica, ter dr. Marto Bon, predsednico Odbora za šport Mestne občine Ljubljana. Pod vodstvom Adija Omerovića so pokazali, kako lahko športni dogodki spreminjajo mesta, turistično ponudbo, infrastrukturo in mednarodno podobo destinacij.

O financiranju, podatkih in regulaciji so z Miho Drozgom razpravljali Luka Steiner, predsednik uprave Športne loterije, Dejan Zadnikar iz podjetja Sofascore in Matevž Mazij, izvršni direktor družbe Bragg. Izpostavili so odgovorno financiranje športa, razvoj digitalnih platform ter vprašanje, komu pripada vrednost podatkov in vsebin, ki jih ustvarjajo klubi, športniki, zveze in navijači.

V enem od osrednjih popoldanskih pogovorov je Marko Mlakar gostil Emila Tedeschija, predsednika uprave Atlantic Grupe in predsednika Košarkarskega kluba Cedevita Olimpija. Tedeschi je predstavil zgodbo povezovanja zagrebške Cedevite in ljubljanske Olimpije, ki je leta 2019 ustvarilo enega redkih resničnih čezmejnih športnih projektov v Evropi. Cedevita Olimpija je po njegovih besedah slovenski in ljubljanski klub, obenem pa tudi regionalna in evropska športna institucija.

"Finančna situacija v klubu je stabilna. Delamo brez dolgov in, tudi če bi se zgodil scenarij, da bi Atlantic Grupa odšla iz kluba, za nami ne bi ostal niti en odprt račun," je dejal Tedeschi in izpostavil, da kluba ni mogoče graditi od sezone do sezone, ampak potrebuje dolgoročno prisotnost vodstva, stabilno športno strukturo, jasne cilje in finančno odgovornost.

Ob velikih razlikah med proračuni evropskih košarkarskih klubov je opozoril tudi na pomen realnih ambicij. Večji proračun sicer prinaša prednost, vendar tekem ne dobiva vedno denar. Odločajo tudi kakovostno vodenje, kemija med igralci, trenerji in celotno organizacijo.

Posebej jasno je izpostavil povezanost med kakovostjo klubskega in reprezentančnega športa: "Brez močnih klubov ni močnih reprezentanc. Lahko imamo najboljšega košarkarja na svetu, Luko Dončića, vendar potrebuje še enajst soigralcev, da se Slovenija lahko kosa z ZDA, Francijo ali Španijo." Reprezentančni uspehi se, kot je izpostavil Tedeschi, začnejo v vsakodnevnem delu klubov, pri trenerjih, razvoju mladih in ljudeh, ki športni sistem gradijo tudi takrat, ko jih javnost ne vidi.

Izjemen pogovor Starši v športu: med ambicijo, podporo in odgovornostjo je potekal v sodelovanju z Mastercard. Matic Flajšman je gostil Marjeto Pogačar, mamo Tadeja Pogačarja, Sašo Dončića, nekdanjega košarkarja in očeta Luke Dončića, ter Srđana Đokovića, očeta Novaka Đokovića. Gostje so spregovorili o odrekanjih, podpori družine, pritiskih in mejah starševske vloge. Pot do vrhunskega športa zahteva veliko časa, logistike, finančne podpore in čustvene stabilnosti, vendar otrok ne sme postati projekt svojih staršev.

Marjeta Pogačar je izpostavila Tadejevo misel, ki ji je za vedno ostala v spominu: "Vidva sta največ zame naredila s tem, ker nista imela pojma o kolesarstvu." Ker kolesarstva nista podrobno poznala, se starša nista vmešavala v delo trenerjev in proces treninga, Tadeja pa sta podpirala na vseh drugih področjih. "Starši otroke podpiramo tako, da operemo oblačila, ne da bi godrnjali, koliko jih je, in da skuhamo takrat, ko nas potrebujejo, tudi če je to ob pol enajstih zvečer. To so malenkosti, ki jih naredimo z dobro voljo in otrokom največ pomenijo," je dejala.

Saša Dončić je poudaril, da mora otrok na treningu poslušati trenerja, doma pa potrebuje predvsem spodbudo: "Otroka je treba pohvaliti. Če ima na treningu trenerja, ki mu govori, kaj mora narediti, potem pa pride domov in mu še starši razlagamo, kaj je naredil narobe, to nima velikega učinka. Potrebuje podporo, vztrajnost, disciplino in red." Opozoril je tudi pred pretiranimi ambicijami staršev: "Spodbujajte otroke, podpirajte jih in se z njimi pozitivno pogovarjajte, ne pa da v svojih otrocih vidite bodoči bankomat."

Srđan Đoković je spregovoril predvsem o velikih odrekanjih, ki jih je družina sprejela, da bi Novaku omogočila razvoj. Poudaril je, da so mu dali vse, tudi tisto, česar sami niso imeli, ter opisal, kako si je moral za njegove prve nastope na največjih mladinskih turnirjih denar izposojati pod izjemno težkimi pogoji. "To je samo eden od primerov, da nič ni nemogoče, če si nekaj zares želiš," je dejal. Ob tem je poudaril, da mora vsaka nova generacija preseči prejšnjo, naloga staršev pa je, da otrokom pomagajo do ciljev priti z manj ovirami in da se kljub težkim trenutkom nikoli ne predajo.

Popoldanski program je odprla razprava o rekreaciji kot novi družbeni energiji. Marko Gregorc je gostil Aleša Hostnika iz Sport Media Focus, Nika Zadnika, direktorja Zavoda za šport, turizem in prosti čas Sežana ter odgovorno osebo Malega kraškega maratona, Kristjana Jerončiča, vodjo tržnega komuniciranja in OCR v dm drogerie markt, ter Saro Vehovec, direktorico Službe za upravljanje družbene odgovornosti in dogodkov v Zavarovalnici Triglav. Pokazali so, da sodobna rekreacija ni več samo tek od starta do cilja, temveč skupnost, doživetje in pomembna platforma za promocijo zdravja.

O moči ugleda v sodobnem športu so pod vodstvom Špele Bezjak Zrim govorili Patricia Pangeršič, ustanoviteljica FIT Akademije, Robert Korošec, igralec in ustvarjalec projekta Kolesarska preobrazba, ter Jernej Smisl, komunikacijski strateg pri Pristopu Sports. Izpostavili so pomen avtentičnosti, zaupanja in odgovornega upravljanja osebnih blagovnih znamk športnikov.

David Stropnik je nato z Bogdanom Finkom, direktorjem Dirke po Sloveniji, dr. Martinom Koželjem, generalnim sekretarjem Nogometne zveze Slovenije, in Gorazdom Penkom, direktorjem Maratona Franja BTC City, pogledal v ozadje velikih športnih dogodkov. Za spektaklom, ki ga vidi občinstvo, so mesečne priprave, zapletena logistika, varnost, dovoljenja, prostovoljci, lokalne skupnosti in številne odločitve, ki ostajajo zunaj televizijskega kadra.

Konferenca se je zaključila s pogovorom Maje Sodja z Domnom Prevcem, enim najuspešnejših slovenskih smučarskih skakalcev. Po izjemni sezoni in rekordnem poletu 254,5 metra se Prevc ne želi ustaviti pri pogledu nazaj. Zaveda se, da je postal tekmec, ki ga bodo vsi želeli premagati, vendar prav v tem vidi nov izziv in motivacijo za nadaljnje delo. "Vem, da bom zdaj jaz tista tarča, ki jo bodo vsi poskušali zadeti oziroma spraviti dol. To je zame izziv v dobrem pomenu besede: kako bomo nadaljevali in kaj vse bomo naredili. Že zdaj se veselim prihodnjih tekem," je povedal.

Spregovoril je tudi o potrebi po odmiku od nenehne pozornosti. Potovanje po Namibiji mu je omogočilo, da je bil sam s sabo, znova določil prioritete in se vrnil z novimi idejami. "Namibija je bila pravi prostor za popoln 'reset' in popoln odklop. Ko greš nekam, kjer si sam s sabo, vidiš tudi drugo perspektivo. Vrneš se ne samo poln energije, ampak tudi poln novih idej, spoznanj in prave miselnosti za doseganje še boljših rezultatov," je dejal Prevc.

Prevc je pogled usmeril tudi širše od skakalnic. Zanimajo ga finance, podjetništvo, nove tehnologije in letenje, dolgoročno pa si želi postati pilot helikopterja. Ob tem razmišlja tudi o prihodnosti smučarskih skokov, ki morajo z digitalnimi vsebinami in družbenimi omrežji učinkoviteje nagovarjati mlajše občinstvo.

Njegov nastop je sklenil osrednjo zgodbo konference, da tudi za najbolj prepoznavnimi športniki so sistem, odnosi, znanje in številni ljudje. Vrh ni končna postaja, ampak izhodišče za naslednji cilj.

Izvedbo konference so s svojo podporo omogočili Športna loterija, Triglav tek, Eurospin, Hisense, dm, Slovenska turistična organizacija, Hrvaška turistična skupnost, Mastercard in Mestna občina Nova Gorica. K vsebinski širini in uspešni izvedbi dogodka so pomembno prispevali tudi partnerji projekta ter sodelujoče nacionalne panožne športne zveze.