Napoved, da boste zapustili mesto direktorja alpskih reprezentanc še vedno velja?
Ja, to je moja končna odločitev. Že po Olimpijskih igrah v Naganu sem razmišljal o tem, pa sem odločitev o tem preložil še za štiri leta. Zdaj so na vrsti mlajši. Seveda to ne pomeni, da se popolnoma poslavljam od smučanja. Preveč svojega življenja sem mu posvetil, tako da se je zelo težko popolnoma umakniti.
Kaj se je, v teh tridestih letih, kar ste v alpskem smučanju, najbolj spremenilo?
Iz leta v leto je vse dražje in iz leta v leto je več poškodb. To so negativne spremembe, ki sem jih doživljal. Recimo na začetku sezone, v Soeldnu, na tradicionalnem srečanju direktorjev reprezentanc, sem poslušal poročila in v njih je bilo govora le o poškodbah. Preden sem prišel na vrsto jaz, so me po telefonu obvestili o zlomu noge Jerneja Reberšaka. Smučanje je, po mojem celo nevarnejši šport od formule 1.
Drugače ni bilo veliko sprememb, le včasih smo sekali leskove količke za slalom in veleslalom, potem so prišli tisti iz bambusa, pa iz plastike in nenazadnje pregibni. Prišlo je do manjše spremembe pravil, vendar še vedno velja, da zmaga tisti, ki pride prvi na cilj.
Vaše smučarje čakajo v tej sezoni olimpijske igre v Salt Lake Ciyu, v Združenih državah. Ste kaj zaskrbljeni zaradi varnosti?
Malce smo že zaskrbljeni, vendar po drugi strani mislim, da bo to kraj, kjer bo za varnost maksimalno poskrbljeno.
Mislite, da bi morali igre odpovedati.
Ne, saj so prav Olimpijske igre so priložnost, da se na nek način prekine vsa ta nasprotja. Gre za druženje vseh športnikov sveta in kot se je že v preteklosti pokazalo, šport združuje.
Po olimpijskih igrah se bodo skupaj z vami poslovili tudi nekateri slovenski smučarji in smučarke, ki so steber slovenske reprezentance. Se kaj bojite za njeno prihodnost?
Znano je, da so olimpijske igre mejnik v karieri športnikov, trenerjev in menangerjev. To se bo zgodilo tudi po Calt Lake Cityu. Sam se za prihodnost reprezentance ne bojim. Če se spomnim časov izpred petindvajsetih let, ko je zmagoval Bojan Križaj, so mi mnogi "kvazi " ljubitelji smučanja pripovedovali, kako bo po Bojanu vse propadlo. To se ni zgodilo, bili so sicer vzponi in padci. Smučanje je v Sloveniji tako zakoreninjena, da se za njeno prihodnost ni bati.
Se boste preizkusili in svoje znanje prenesli še na kakšen drug šport?
Nikoli ne reci nikoli. V tem trenutku o tem ne razmišljam. Ampak, ker bom imel v prihodnosti več časa, saj mi ne bo treba nenehno potovati med Ljubljano in Mariborom, bo v športu še vedno aktiven. Delal bom tudi v turizmu- pomagal pri razvoju Pohorja , že danes pa sem prevzel tudi mesto direktorja organizacijskega komiteja za svetovno mladinsko prvenstvo v alpskem smučanju, ki bo v Mariboru leta 2004.
Je na teh Olimpijskih igrah kolajna dosegljiva?
Seveda, tudi načrtovali smo jih. Eno med moškimi in eno med ženskami. Po tridesetih letih bi se bilo lepo posloviti s kolajno. Tudi če je ne bo, bom z veseljem pogledal nazaj in se spominjal lepih časov. Če bi se še enkrat rodil, bi šel verjetno po isti poti.
