Vodstvo Smučarske zveze Slovenije (SZS) in odbor za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo sta pripravila predlog za vnovično preučitev obnove 120-metrske skakalnice v Planici. Načrti po zasnovi nosilca projekta Janeza Goriška namreč ne izpolnjujejo zahtev Mednarodne smučarske zveze (FIS) in tako skakalnica ne bi bila primerna za tekme. Prav zato je SZS poslala pismi ministru za šolstvo, znanost in šport Slavku Gabru in županu občine Kranjska Gora Juretu Žerjavu, v katerih je še enkrat pozvala k vnovični preučitvi smiselnosti obnove planiške skakalnice.
Kot je dejal predsednik SZS Stane Valant, si pri krovni slovenski smučarski zvezi želijo obnovitvena dela začasno ustaviti. "V interesu vseh nas mora biti, da skakalnica služi svojemu namenu. V primeru, da bomo planiško 120-metrsko skakalnico obnovili po Bloudkovih načrtih iz leta 1953, skakalnemu športu ne bomo naredili usluge. V Planici si želimo moderen nordijski zimski center, ob obnovitvi stare skakalnice pa ta po mnenju stroke ne bi služila namenu. Po tem scenariju bi bilo skakalnico moč uporabljati le za kakšno tekmo svetovnega pokala, njen osnovni namen, da bi služila pripravi mladih talentov za skoke na letalnici 200 metrov nižje, pa bi bil zgrešen," pravi Valant.
Končna odločitev je na strani investitorja v dogovoru z izvajalcem del SCT in financerji (MZŠŠ in občina Kranjska Gora). "Predlagamo samo, da bi z nadaljevanjem del počakali do spomladi, pred tem še enkrat preučili smiselnost izvedbe obstoječega projekta in po nasvetih stroke, ki bo objekt uporabljala in je najbolj na mestu, da pove, kaj potrebuje, da načrte ustrezno prilagodimo," je dodal Valant.
Tudi predsednik odbora za skoke Janez Bukovnik se s predlogom strinja. "Na 120-metrski skakalnici bi radi pripravljali mlade upe in nekakšne polletalnice, kot je to mišljeno po prvotnih načrtih, ne potrebujemo. Želimo si, da bi končno enkrat v Planici z deli začeli spomladi, marca ali aprila, ne pa da se vedno začenja z gradnjo pozimi, ko to ni primerno. S pridobitvijo ustreznih gradbenih dovoljenj, ki bi jih sprememba načrtov zahtevala, zagotovo ne bo težav," pa je pojasnil Bukovnik, ki je poudaril, da trenutna zasnova objekta v končni fazi ne bo izpolnjevala zahtev FIS in ne bo služila svojemu namenu. "Na Bloudka se bomo spominjali drugače, z razstavami v muzejih in podobnim, da bi skakalnico, ki datira v leto 1953 obnovili po njegovih načrtih, pa žal ne bi bilo smiselno," še dodaja Bukovnik.
Enakega mnenja je tudi direktor nordijskih smučarskih reprezentanc Primož Ulaga: "V sezono smo že padli in zdaj, ko bi se morali posvetiti športni pripravi, se ukvarjamo še s takšnimi zadevami. Dejstvo je, da obnovitev po starih načrtih ni primerna. Skakalnico moramo narediti takšno, da bo služila namenu in jo bo moč uporabljati za treninge ter na njej izvajati tekme svetovnega pokala. To ne bo samo objekt, pri katerem bi šlo za obračanje denarja ob morebitnih velikih tekmah. Misliti moramo na prihodnost in narediti tako napravo, ki bo služila namenu več let in večkrat na leto."
Po starih načrtih naprava namreč ne bi izpolnjevala zahtev FIS, po mnenju SZS bi bila na nek način celo nevarna. Radij skakalnice, ki je bil pred 50 leti precej velik, je dandanes lahko precej manjši, saj je skakalna tehnika tako napredovala, da tekmovalci ne potrebujejo več tako visokih hitrosti za doseganje velikih daljav. Tudi odskočni most bi bil za današnje razmere občutno predolg, novi načrti pa tako predvidevajo, da bi hrbtišče naleta vkopali v hrib. S tem bi skakalnico zaščitili pred vremenskimi vplivi, sneg bi se v toplejših dneh zadržal dlje, prav tako pa bi bila skakalnica bolj zaščitena pred spremembami bočnega vetra. Prav tehnika modernega skakalnega športa zahteva prilagoditev naprave, tudi obe drugi napravi, ki sta jih postavila brata Gorišek (Oberstdorf, Val di Fiemme), sta že bili deležni posodobitve po najnovejših skakalnih trendih.
Z moderno napravo si namreč pri SZS želijo kandidirati za svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah 2012, ker se zavedajo, da imajo za organizacijo SP v alpskih disciplinah malo možnosti. Le moderen nordijski center, ki vključuje posodobitev 60- in 90-metrskih skakalnic v Planici, bi lahko Sloveniji dal osnovne možnosti za organizacijo SP v nordijskih disciplinah.