Filip Flisar: Hvala vsem!

Ko se je meseca marca, v času popolnega zaprtja, Filip Flisar skušal resneje lotiti priprav na novo sezono svetovnega pokala, mu jo je zagodla poškodba. Neprijetnosti mu ni uspelo odpraviti, saj je bil takrat obisk katere izmed fizioterapij misija nemogoče. To je pomenilo treninge po prilagojenem programu, ki so bili daleč od takšnih, kot bi si jih želel. Želeni odmerek adrenalina je našel na gorskem kolesu, a je imel ves čas v mislih zimske treninge. 

Zanj je posijalo sonce, situacija je bila iz tedna v teden boljša, poškodba se je počasi začela celiti, prepričan je bil, da bo na začetek novega tekmovalnega leta zelo solidno pripravljen. Potem pa se je začela zmeda na koledarju tekem, sledila je odpoved svetovnega prvenstva na Kitajskem – vsaka od stvari, na katere ni imel vpliva, ga je pri 33 letih priganjala k tehtnemu razmisleku, ali naj še vztraja ali je čas za nove projekte. Zaradi preprostosti na eni strani in zvrhane mere pozitivne energije mu ponudb za ustvarjanje ne manjka. "Že po koncu lanske sezone sem o tem razmišljal, potem sem nekako upal na svetovno prvenstvo ... Ni se zgodilo, rekel sem, da je dosti čakanja. Zaključujem športno pot in se podajam novim projektom naproti," je ob slovesu povedal Flisar.

Tudi opremljevalci in podporniki ga izjemno cenijo. Ostal bo povezan s športom, a pretirano na glas o projektih še ne želi govoriti. Želi si le, da bi mu zdravje služilo, saj je to predpogoj za to, da bi mu lahko uspelo uresničiti zastavljene poslovne cilje.

Flisar na novinarski konferenci: Dovolj mi je bilo tega natezanja
Novico je Flisar kasneje potrdil tudi na novinarski konferenci. Zgovorni Štajerec, ki je kariero sicer začel kot alpski smučar, je največji uspeh dosegel leta 2015, ko je v Kreischbergu postal svetovni prvak, v zbirki uspehov ima tudi kristalni globus za zmagovalca svetovnega pokala, v katerem je dosegel sedem zmag.

"O slovesu sem razmišljal že od poletja. Nato sem se odločil, da nastopim vsaj na kakšni tekmi. Želel sem si v Innichen, prizorišče, ki ga imam rad. Sledila je odpoved, tudi za druge tekme se ni vedelo, ali bodo ali ne. Dovolj mi je bilo tega natezanja, malo sem bil tudi bolan, tako da sem se odločil, da preneham. Prišel je čas za druge stvari, jih je veliko, ki jih rad počnem, vsekakor pa želim ostati v povezavi s sponzorji, s katerimi bom še naprej gradil projekte," je dejal v Mariboru rojeni športnik.

Rad je pred kamero, rad pa ima tudi vragolije
Kot sam pravi, se v vlogi trenerja ne vidi, želi pa ostati v smučanju.

"Za nasvete bom mladim smučarjem vedno na voljo, mislim, da imam nekaj v sebi, kar lahko prenesem na mlade. A pri nas jih ni veliko, ne v alpskem ne v smučanju prostega sloga. Vsekakor pa želim ostati v smučanju. Še naprej bom sodeloval z Elanom, v načrtu imam projekte tudi z Red Bullom. Dovolj sem še mlad, še vedno imam sposobno telo, zato bi rad delal tisto, kar imam najraje. Rad imam vragolije, rad sem 'odpičen', rad sem pred kamero," je o načrtih spregovoril dolgo časa najbolj znani "brko" v Sloveniji.

Kariero je začel kot alpski smučar, a je hitro uvidel, da spada drugam. Spogledoval se je z različnimi disciplinami smučanja prostega sloga, ustalil se je pri smučarskem krosu, kjer se je na tekmah pridružil Saši Farič. 

'Šport, ki je malo nor, a primeren za borce'
"To je šport, ki je najbolj podoben mojemu značaju. Malo nor, a primeren za borce," meni Flisar. Leta 2010 je nastopil na olimpijskih igrah v Vancouvru, kjer je že pokazal svoj potencial. Leta 2011 je zabeležil prvo zmago v svetovnem pokalu, pred njo pa se je že mislil posloviti, a mu je uspeh dal dodaten zagon.

"Ta zmaga je bila ena od prelomnic v moji karieri. Če je ne bi dosegel, bi odplačal trenerja in spremljevalce in se poslovil. To sem naši pionirki Saši tudi povedal," pravi Flisar, ki je nato začel zbirati uspehe, poleg uspehov svetovnem pokalu se je izkazal tudi na igrah X, leta 2015 pa je postal svetovni prvak.

"Mislim, da se bo tiste tekme marsikdo še dolgo spominjal. Tudi zaradi mojih navijačev, ki so se slekli in zabavali tamkajšnje občinstvo," se bo Kreischberga vedno rad spominjal. Dve leti pozneje je bil na prvenstvu v Sierri Nevadi na dobri poti, da uspeh ponovi, a se je v finalu zapletal v padec in ostal brez kolajne. Še bolj kot to pa ga še zdaj bolijo olimpijske igre leta 2014 v Sočiju, ko mu je boj za odličje preprečil polfinalni padec.

Vedno mu bo žal
"Soči je bila tekma oziroma trenutek, za katerega mi je najbolj žal. Takrat sem bil pripravljen za olimpijsko kolajno, ki je edine nimam v svoji zbirki. A ko si tako pripravljen razmišljaš samo o zmagi. Tudi jaz sem takrat tako razmišljal, a žal v tej svoji veliki želji storil napako, ki me je drago stala," se Flisar z obžalovanjem spominja olimpijskega nastopa v Sočiju.

Štiri leta pozneje je nastopil še v Pjongčangu, kjer je osmemu mestu iz Vancouvra in šestemu iz Sočija dodal še sedmo mesto. Za zaključek spletne novinarske konference je Štajerec, ki je bil znan po duhovitosti, norčijah in kdaj tudi po dogodkih, na katere ne more biti ravno ponosen, potrdil, da pripravlja uraden zabaven zaključek kariere, a bo počakal na čas, ko zdravja ljudi ne bo več ogrožal covid-19.