Kanadski navijač, ki je za Planico prepotoval pol sveta

"Vsako leto poskušam izpeljati kakšno športno potovanje. Ta šport spremljam že kar nekaj časa in datumi so se mi lepo poklopili, da sem lahko prišel," nam je ob vznožju planiške velikanke pred sobotno žensko tekmo razlagal zgovorni Kanadčan.

Za pot iz domačega Fort McMurrayja do Planice je potreboval več kot dva dneva. "Najprej sem letel v Calgary in nato v Frankfurt. Od tam bi moral odleteti v Ljubljano, vendar je bil let prestavljen. Poslali so me v Varšavo in šele nato v Ljubljano. Bilo je kaotično, vendar mi je nekako uspelo," je še enkrat podoživel dolgo pot iz Kanade v dolino pod Poncami, za katero pa mu niti slučajno ni žal.

"Vzdušje je sijajno. Jezika sicer ne razumem niti malo, ampak mi je všeč, da se imajo vsi dobro in da vlada tak občutek skupnosti." Ogledal si je že četrtkove kvalifikacije, do ponedeljka, ko ga čaka let domov, pa bo bival v Kranjski Gori. "Res lep kraj, bivanje je sproščeno, rad hodim naokoli in vpijam vse skupaj."

V Kanadi vlogo prvega športa trdno drži hokej, smučarski skoki pa še zdaleč niso v ospredju. Tudi alpsko smučanje je bistveno bolj priljubljeno, zato smo ga seveda vprašali, kako je sploh prišel v stik s tem športom.

"Skoke sem začel spremljati okoli leta 2006. Nanje sem naletel čisto po naključju, mislim, da na YouTubu ali na spletni strani Eurosporta. Vedno sem rad raziskoval zgodovino – tako športno kot splošno – in sem se vse bolj poglabljal v ta šport. Bolj ko sem spoznaval tehnično plat skokov in kanadske skakalce, bolj me je pritegnilo. Potem sem za kakšnih deset let zaradi drugih obveznosti malo izgubil stik, med pandemijo koronavirusa pa sem se spet vrnil in od takrat redno spremljam."

Z izletom v Planico je izpolnil dolgoletno željo, saj ga prav v dolino pod Poncami veže eden ljubših trenutkov. "Eden prvih posnetkov, ki sem jih videl, je bil finale sezone na veliki skakalnici leta 1998," se bojev Primoža Peterke in Kazujošija Funakija za veliki kristalni globus, ki so se končali z domačim slavjem, spominja Murray. "To so bili popolni skoki. Še danes se rad vračam tja, to je eden mojih najljubših športnih trenutkov vseh časov."

 Prevc? Neverjetno je gledati, kaj mu uspeva 

Čeprav priznava, da ga je takrat bolj navdušil Funaki, trenutno pa pesti poleg Kanadčanov stiska tudi za Norvežane, je nad predstavami Slovencev prav tako navdušen.

"Nisem pričakoval, da bo dominiral na tak način," se je dotaknil prevlade Domna Prevca v letošnji sezoni. "Neverjetno je gledati, kaj mu uspeva skozi celotno sezono. Tudi Japonci so zelo napredovali, pa jih je vsakič znova uspel pustiti za sabo. Res je zanimivo videti nekoga, ki si tako podredi konkurenco."

Za Kanadčana to ni bil prvi ogled smučarskih skokov v živo, lani je z očetom obiskal Nemčijo in Avstrijo med novoletno turnejo. Čeprav pravi, da je izkušnji nehvaležno primerjati, dodaja, da je vzdušje vendarle boljše pod Poncami. "Predvsem na ženskih tekmah je bilo bolj bučno v Planici. Je pa res, da je svetovni rekord Nike Prevc ogromno dodal k temu."

Murray se je dolga leta preživljal kot športni novinar. Ko smo ga vprašali, ali pozna še kakšnega športnika s sončne strani Alp, je kot iz topa ponudil za Kanadčana pričakovan odgovor. "Seveda, Anžeta Kopitarja! Sem navijač Montreal Canadiens, tako da žal ne igra za moj klub, ampak ga zelo rad spremljam."

Pojasnil je, da v ligi NHL vlada določena pristranskost, saj igralci iz vzhodne konference običajno dobijo več medijske pozornosti kot njihovi tekmeci z Zahoda. "V tem smislu je nekoliko podcenjen. Ampak še vedno je eden najboljših centrov oziroma 'two-way' igralcev v ligi. Pogrešali ga bomo."

Poleti bo v središču športnega sveta prav Murrayjeva domovina Kanada, ki bo skupaj z ZDA in Mehiko gostila svetovno nogometno prvenstvo. Naš sogovorec pravi, da mu je nogomet prav tako pri srcu. Pred tremi leti si je denimo ogledal prijateljsko tekmo Wrexhama in rezervne ekipe Manchester Uniteda v ameriškem San Diegu.

Čeprav bi si to želel, pa si svetovnega prvenstva ne bo videl v živo. Razlog je v resnici zelo preprost, pravi. "Preprosto je predrago. Celoten izlet v Planico me je stal štiri tisoč dolarjev. Polovico tega pa bi moral odšteti za eno vstopnico v Vancouvru."