Ko večina konča, ona začne znova: čas nad Lindsey Vonn nima moči

Po dolgem tekmovalnem premoru se je vrnila brez velikih besed, a z jasnim ciljem. Američanka je hitro znova našla pravi ritem in s 44. smukaško zmago v karieri pokazala, da izkušnje, pogum in hitrost tudi po vrnitvi ostajajo njeni največji zavezniki. V nedavnem intervjuju je brez olepševanja spregovorila o ozadju svoje kariere in razkrila, kako so jo leta odrekanj, trdega dela in vztrajnosti izoblikovala v legendo svetovnega smučanja.

Pot Lindsey Vonn v vrh svetovnega smučanja se je začela zelo zgodaj. Na smuči je stopila že pri dveh letih, ko jo je na sneg postavil oče, ki je bil takrat tudi njen trener. Smučanje je hitro postalo del njenega vsakdana, tekmovalni utrip pa je začutila že pri sedmih letih. Odločilen trenutek je prišel dve leti pozneje ob srečanju s Picabo Street, eno največjih ikon ameriškega smučanja. Takrat je prvič zares dojela, da je mogoče strast spremeniti v življenjsko pot.

Velik del njenega uspeha temelji na vrednotah, ki jih je prinesla od doma. Starši in stari starši so jo naučili pomena trdega dela, vztrajnosti in pozitivnega odnosa do izzivov. Prav ta miselnost jo je spremljala skozi vsa obdobja kariere, tudi v trenutkih, ko so se poškodbe in dvomi kopičili. Sama poudarja, da nikoli ni bila tista, ki bi ob prvih težavah obrnila hrbet, vedno je iskala način, kako vztrajati še korak dlje.

Hitrostne discipline, v katerih je zgradila svoj legendarni status, zanjo predstavljajo občutek popolne svobode. Smučanje opisuje kot stanje, v katerem je meja le tam, kjer si jo postaviš sam. A ob tem nikoli ne zanemarja dejstva, da gre za izjemno nevaren šport. Pri hitrostih, ki presegajo 130 kilometrov na uro, je vsak zavoj preizkus natančnosti in zbranosti. Zato tolikšen poudarek namenja pripravi, telesni moči, mentalni stabilnosti in natančnemu načrtovanju, kar edino lahko nekoliko zmanjša tveganje, nikoli pa ga povsem ne izniči.

Posebno mesto v njenem razmišljanju imajo olimpijske igre. Zanje pravi, da prinašajo povsem drugačno težo kot tekme svetovnega pokala – tam športnik ne nastopa le zase, temveč predstavlja celotno državo. Prav Cortina d'Ampezzo, eno njenih najljubših prizorišč, je bila tudi pomemben razlog za nepričakovan povratek. Ta brez delne zamenjave kolena ne bi bil mogoč, a ji je poseg omogočil, da se je znova lahko brez strahu postavila na start najzahtevnejših tekem.

Po vrnitvi priznava, da je potrebovala čas. Prva sezona je bila namenjena iskanju pravega občutka, prilagajanju opreme in ponovnemu zaupanju v telo. Pripravljalno obdobje v zadnjih mesecih pa opisuje kot izjemno uspešno. Počuti se močno, obdana je z izkušeno ekipo, zato v novo sezono vstopa z vidnim optimizmom.

Čeprav so leta prinesla več izkušenj, se občutek na startu ni bistveno spremenil. Rutina, osredotočenost in adrenalin ostajajo, razlika pa je v pogledu na celotno pot. Danes tekmuje bolj umirjeno, z večjim zavedanjem in jasnejšimi prioritetami. Ne vidi se več zgolj v boju s tekmicami, temveč predvsem v dialogu s samo seboj in goro.

S povratkom Lindsey Vonn presega športne okvirje. Njena zgodba postaja opomnik, da starost ni nujno omejitev in da so meje pogosto le odsev pričakovanj okolice. Če bo s svojo potjo navdihnila koga, da si drzne verjeti vase in vztrajati tudi takrat, ko se zdi, da je čas že minil, bo to zanjo ena največjih zmag, ne glede na to, kako se bo razpletla olimpijska sezona.