Lindsey Vonn skoraj izgubila nogo, zdaj spregovorila o povratku na bele strmine

Lindsey Vonn je na letošnje zimske olimpijske igre pripotovala s sveže strganimi sprednjimi križnimi vezmi v levem kolenu, kljub temu pa bila odločena, da osvoji še četrto olimpijsko medaljo. Sanje so se hitro razblinile, Američanka je nastopila s startno številko 13 in z nastopom zaključila že po 13 sekundah, ko je njen padec prinesel tiho mašo v ciljnem prostoru, v Cortini pa so se slišali zgolj njeni kriki bolečine.

Prizorišče olimpijskega smuka je zapustila s pomočjo reševalnega helikopterja. Zlomila si je golenico, mečnico in gleženj, poškodbe so pa bile tako hude, da je več tednov preživela v bolnišnici, prestala številne operacije in skoraj izgubila levo nogo. "Bila sem številka ena na svetu in morda na poti do olimpijske medalje, zdaj pa sem na invalidskem vozičku," je v začetku pogovora za Vanity Fair dejala 41-letnica.

Pravi, da je bila kljub strganim križnim vezem fizično in mentalno odlično pripravljena, a po mnenju trenerja Aksela Lunda Svindala za odtenek preveč pogumna: "Naredila je majhno napako, govorimo o nekaj centimetrih. Za to je plačala izredno visoko ceno."

Sama se grozljivega padca ne spomni v celoti, spomni pa se bolečine in krikov: "Moja noga je bila zlomljena, smuči pa so bile še vedno na nogah. Nisem jih mogla sneti, nisem se mogla premakniti in kričala sem na pomoč. Potrebovala sem nekoga, da jih sname."

Pred očmi celotnega sveta jo je v zrak dvignil helikopter in prepeljal do šotora ob robu tekmovalne proge, kjer je čakal zdravnik ameriške ekipe Tom Hackett. Sledil je polet do bolnišnice v Cortini, kjer Hackett ni bil več zdravnik, temveč varnostnik: "Paparazzi so bili povsod, nekateri so govorili, da so njeni prijatelji, drugi pa, da so del naše ekipe."

V olimpijski Cortini so opravili CT, sledila pa je 40-minutna vožnja s helikopterjem do večje bolnišnice v Trevisu, kjer je ameriško zvezdnico pričakala 20-članska ekipa zdravnikov in medicinskih sester. Prva operacija je bila uspešna, noč po posegu pa je prinesla prve zaplete. Njena noga je začela otekati, telo pa se na zdravila ni odzivalo.

"Obstajala je zelo velika verjetnost, da bo izgubila vso funkcijo noge, če ne kar cele noge. Najboljši možni izid v takih primerih je, da nogo obdržiš, a ti več ne služi," pravi Hackett, ki je nato v polomljeni italijanščini začel klicati vse tamkajšnje zdravnike, ki jih pozna. Hitro mu je postalo jasno, da bo potrebnih še nekaj operacij.

Naslednji dnevi so bili lažji in po četrtem posegu so ji kirurgi zašili nogo. Z letalom za medicinsko evakuacijo je odpotovala v ZDA, kjer je Hackett izvedel šesturno operacijo, ki je dejansko popravila zlom. Skoraj mesec dni po padcu se je lahko vrnila domov.

Zdaj je osredotočena na rehabilitacijo, najbolj pa jo skrbi to, po čem si jo bo svet zapomnil: "Nočem, da me ljudje pomnijo zaradi tega padca. Kar sem naredila pred olimpijskimi igrami, še nikoli ni bilo doseženo. Bila sem prva na lestvici. Nihče se ne spomni, da sem pred začetkom olimpijskih iger zmagovala."

Sama možnosti, da se v prihodnosti vrne na bele strmine in zmagovalne odre, ne izključuje. "Ničemur ne maram zapirati vrat. Nimam pojma, kakšno bo moje življenje čez dve, tri ali štiri leta. Morda bom imela dva otroka, morda pa otrok ne bom imela in bom spet želela tekmovati," o morebitnem povratku na smučarske proge pravi Vonn.

Ta je za konec pogovora izpostavila, da zelo bogate in izjemno uspešne kariere ne želi končati na takšen način: "Glede na poškodbo je težko reči. Res se mi zdi, da je bil to grozen zadnji nastop. Zdržala sem le 13 sekund, a teh 13 sekund je bilo res dobrih."