Fundacija Terryja Foxa ji bo v dogovoru s kanadskimi prireditelji dan pred koncem iger slovesno podelila nagrado za najbolj pogumnega in požrtvovalnega športnika, poleg nje pa bo nagrado prejela še domačinka, umetnostna drsalka Joannie Rochette.

Gre za nagrado, poimenovano po kanadskem športnem junaku Terryju Foxu, vsestranskem športniku, ki se je leta 1976 poškodoval v prometni nesreči in po letu dni, ko so mu odkrili še kostnega raka, ostal brez noge. Leta 1980 je Fox, ki velja za kanadskega narodnega junaka, v "maratonu upanja" v 143 dneh s protezo pretekel 5373 kilometrov od vzhodne do zahodne obale Kanade. Fox je pozneje v boju proti raku ustanovil tudi fundacijo, ki vsako leto v Kanadi nagradi najbolj pogumnega, požrtvovalnega in ozaveščenega športnika, ki uteleša vse vrednote Terryja Foxa.

"Nagrado bo prejel športnik, ki bo odločno premagal prepreke, ne glede na bolečino in trpljenje. Dobitnik te nagrade je pravi junak teh olimpijskih iger," je pred meseci ob predstavitvi nagrade napovedal predsednik organizacijskega odbora iger John Furlong.

Majdičeva tako ni prava junakinja teh zimskih olimpijskih iger le za Slovence, temveč je njen pogum, poštenost in športne vrednote prepoznal ves svet. In če se je mnogim zdela Majdičeva s svojim herojskim podvigom, ko je kljub nesreči vztrajala na igrah in na koncu s petimi zlomljenimi rebri prišla celo do bronaste kolajne, logična izbira za to prestižno nagrado, je bila sama na sprejemu v slovenski hiši v Whistlerju, ko je izvedela novico o nagradi, povsem iz sebe in zelo ganjena.

"Morda se res sliši preprosto, a lahko rečem, da je ta nagrada zame drugi popotresni sunek, ki je velikokrat še hujši kot potresni. In če pravim, da je bila ta bronasta medalja res nekaj posebnega, je ta nagrada zame še nekaj več v moji karieri. Mislim, da je to nagrada, ki je prerasla vse druge moje medalje," je povedala Majdičeva.

"Ta nagrada je priznanje za vse tisto, za kar sem se sama v več kot 20-letni karieri vedno trudila. Vedno sem govorila, da moraš imeti sanje, da jim moraš slediti. Vredno je slediti svojim sanjam. In tako kot sem jaz na tej tekmi le poskusila iti na start, samo poskusila odteči kvalifikacije, poskusila prikazati maksimalno predstavo, pa to niti ne toliko zaradi sebe, temveč zaradi ekipe, ki mi stoji ob strani v dobrem in slabem, mislim, da to nosi v sebi vsak od nas. Prepričana sem o tem," je dejala Majdičeva in dodala: "Naj vsak to tudi izkoristi!"

Ob Majdičevi, katere herojskega podviga ni prepoznala le Slovenija, temveč ves svet, bo nagrado prejela tudi Rochettova, ki je na led stopila le nekaj dni po smrti svoje mame Therese in Kanadi z bronom priborila prvo žensko kolajno po igrah v Calgaryju leta 1988. Medalja ji predstavlja vrhunec "vseživljenjskega načrta z mamo".