Mariborčani so bili letos doma manj kot 15 ur

Zlata lisica se je s Štajerske na Gorenjsko zaradi domačih neugodnih vremenskih razmer tokrat preselila že četrtič zapored. "Toda letos smo prišli v Kranjsko Goro že napovedano. Torej ni šlo za prestavitev tekme v zadnjem hipu, zato smo imeli kar nekaj časa za pripravo. Je pa res, da tukaj še nikoli do zdaj v življenju nismo doživeli tega, kar nas je pričakalo letos – da snega na progi ni bilo dovolj za izvedbo svetovnega pokala," je za 24ur.com pojasnil Gregor Lednik, generalni sekretar Zlate lisice.

"Vsako leto smo se ukvarjali s preveč snega, kako ga odstraniti, kako ga primerno utrditi. V letošnjem letu pa smo prišli sem s pomanjkanjem snega predvsem v zgornjem delu, torej od veleslalomskega do slalomskega štarta, kjer smo tudi po snežni kontroli doživeli temperaturno inverzijo, zato so bili potrebni določeni posegi in pomoč helikopterja, da smo lahko sneg navozili v ta del," nadaljuje.

Celotno progo so kljub toplemu vremenu nazadnje dobro pripravili, zato Lednik pohvali vse ekipe, odbore in pododbore, za katere pravi, da so delovali homogeno.

Preseljeni od doma

Projekt je pripravljalo več kot 200 Štajercev, v zadnji fazi pa še dodatnih 50. "Večina nas iz Maribora, ki smo danes tukaj, je bila letos doma manj kot 15 ur. V Kranjsko Goro smo se takoj 1. januarja praktično preselili. Verjamem, da so tudi fantje in dekleta zelo ponosni na to, kar smo naredili, jaz pa sem ponosen nanje," pravi. "Proga je bila mariborska, bomo tako rekli," se smeji.

Vseeno pa prav pridejo tudi domačini. "Oni poznajo svoj breg, tako kot mi poznamo Maribor. Poznajo vsak kotiček, zato vsako leto sodelujemo z njimi, z lokalnim klubom, pri pripravi proge. Ta pomoč je zelo dobrodošla. Vemo, da ima podkorenska strmina svojo mikroklimo, tako kot jo ima stadion na Pohorju. Nekatere podrobnosti poznajo samo domačini, ki vedo, kaj se bo zgodilo, če bo veter pihnil iz levega ali pa iz desnega kota. Njihovi nasveti nam velikokrat pridejo prav," se zahvaljuje. 

Nekoč je mraz pritisnil že novembra

Janez Šmitek, ki je sicer nepogrešljivi člen Pokala Vitranc, kranjskogorske moške tekme za svetovni pokal, je pri Zlati lisici sodeloval kot svetovalec. "Tokrat moram Mariborčane zelo pohvaliti. Bilo jih je veliko in bilo so zelo zagreti za stvar. Mi smo dodali še nekaj svojih ljudi za pomoč in tudi vse materiale. Nismo bili v časovni stiski, vse smo postorili lepo v miru," pravi.

Na začetku decembra je sicer padlo pol metra naravnega snega, ampak to ni bilo dovolj. "V zgornjem delu umetnega snega ni bilo, saj so bile naprave v okvari. V zgornjem delu potrebuješ približno 1500 kubičnih metrov snega, naravnega je bilo okoli tisoč, 500 ga je manjkalo. Če ga ne bi uspeli navoziti s helikopterjem, tekme ne bi bilo. Problematičnih je bilo prvih 250 metrov od veleslalomskega starta. Rešilo nas je tudi vreme s tem, da se je po 2. januarju zjasnilo," opiše, kako so hladnejše noči poskrbele, da nazadnje ni bilo treba niti polivati proge niti uporabljati soli.

Misli pa mu odtavajo nazaj v leto 1983, ko je bila prva tekma na tem terenu. "Bila je otvoritev svetovnega pokala, prvega decembra je bila ženska tekma, drugega moška. Pri dekletih je zmagala Erika Hess, pri fantih Andreas Wenzel. Ampak takrat smo imeli novembra dva tedna mraz, 15 pod ničlo je bilo, tega ne poznamo več," poudarja.

Kakšna bo lisičina usoda?

Zlata lisica prihodnje leto praznuje častitljiv 60. jubilej, toda njena usoda je še vedno negotova in številne skrbi, ali bo Mariboru sploh uspelo ohraniti to tekmovanje.

"Ne vem, kdo se sprašuje, ali Zlata lisica prihodnje leto bo ali ne. Svetovni pokal za ženske v smučanju je v preliminarnem koledarju FIS umeščen tudi v Slovenijo. Lokacija sicer še ni vpisana, v Mariboru moramo postoriti še nekaj stvari na zgornji B rezervni progi, sam pa verjamem, da 60. Zlata lisica bo pri nas in da bomo jubilej lahko praznovali tako, kot se spodobi," odgovarja Lednik.

"Tudi občina mora narediti svoj del, torej dokončati progo B v zgornjem delu, ki jo delamo skupaj z našimi nasveti in pomočjo po strokovni plati. Naš primarni cilj je proga A v dolino, če se karkoli zaplete v zadnjem tednu, pa proga B do Trikotne jase," je jasen.

Nameravajo skladiščiti sneg

Glede že večkrat obljubljene rezervne proge povprašamo tudi mariborskega župana Sašo Arsenoviča: "Del zgodbe smo že leto in pol, ko smo videli, da stvari prevečkrat gredo iz Maribora. Da bi imeli informacije iz prve roke, kje točno so težave, smo postali del organizacijskega odbora. Da so znanje, volja in želja, se je videlo tudi na tej tekmi, ki je bila odlično organizirana tudi na daljavo. Doma gradimo progo, ki je sicer plan B, vsi pa si želimo, da bi uspel načrt A – tista stara proga, kjer smo lani prešli tudi v lastništvo športne arene in bi se Zlata lisica končala tam, kjer se je vedno, kjer je bilo tudi več deset tisoč ljudi, ki dajo tekmi še dodaten naboj."

Rokave nameravajo zavihati tudi drugače. "Prav gotovo moramo iti v skladiščenje snega in glede na termin, ki je 7. februar, imamo približno 60 dni priložnost, da bodo temperature pod ničlo in bomo lahko naredili sneg, nato pa skladiščenega prepeljali na tiste točke proge, kjer bo to potrebno. Ne bomo se začeli pripravljati novembra, ampak jutri," je napovedal mariborski župan.