'Ne bom več tekmoval, če bom moral jesti kruh in salamo'

Žan Košir je razočaran predvsem zaradi razdelitve denarja, tekmovalci v štiričlanski ekipi namreč ne dobijo enakega zneska, kar povzroča nesoglasja in slabo vzdušje. Po njegovem mnenju ekipa ni homogena, kot je bila takrat, ko so bili v njej Izidor Šušteršič, Rok Flander, trener, serviser.

"Denar se deli po interesu posameznikov, ne pa po interesu ekipe, tako kot je to v drugih reprezentancah, ki trenirajo skupaj. Deli se na podlagi kategorizacije, jaz je na žalost nimam. Nekateri nočejo trenirati z ekipo, denar pa hočejo imeti zase. A tako po mojem mnenju ne gre," je nad stanjem v ekipi razočaran Košir.

"V vodstvu našega športa so zraven ljudje, ki si tega ne zaslužijo. Sramota je, da nekdo iz deskarskih krogov, ki na poti na novinarsko konferenco našteva favorite, pri tem ne omenja nas. Mi bi morali imeti maksimalno podporo, ni pa je imel pred zaključnimi vožnjami niti Tim. Ne vem, če se kdo zaveda, da je brez kolajne naše deskanje končano," je po svojem olimpijskem nastopu novinarjem razlagal 41-letni Tržičan, ki je poleti izgubil dva meseca treninga, zaradi pomanjkanja denarja pa tudi ni nastopil na prvih tekmah svetovnega pokala.

"Lahko sem srečen, da sem po vseh pripetljajih poleti in na začetku sezone spet prišel zraven. Dvanajsto mesto je sicer moj najslabši dosežek, a sem se s tekmeci enakovredno boril, na kar sem ponosen. Trdim, da je moja oprema še vedno najhitrejša, žal pa nisem imel dovolj časa, da se nanjo dovolj navadim. Menim, da sem lahko še vedno pri vrhu, to bom poskusil dokazati do konca sezone. Če bom na naslednjih tekmah sploh nastopil, trenutno ne vem, koliko denarja nam je sploh ostalo," o prihodnosti razmišlja najstarejši član slovenske reprezentance.

Za zdaj pa še ni razmišljal, ali bo nadaljeval kariero tudi po sezoni in bo po vzoru uspešnega 45-letnega Italijana Rolanda Fischnallerja ali Avstrijca Andreasa Prommeggerja poskušal priti do še enih olimpijskih iger.

"Jaz bi bil za to, še lahko, to tudi tukaj nekateri dokazujejo. A hočem biti spoštovan. Ne bom povedal, v kakšni sobi tukaj spim, za trikratnega olimpijskega medalista je to približno tako, kot da bi ga dali v hlev. Pa še francoski novinarji so me s svojo glasnostjo zbujali ponoči. Če Slovenija nima denarja za šport, ne vem ... Ne bom več tekmoval, če bom moral jesti kruh in salamo, pa spati nekje, kjer ni spodobno za človeka," je nad bivalnimi razmerami v Livignu ogorčen slovenski deskar.

Košir, ki so ga v Livignu spremljali partnerica in otroka, je priznal, da mu olimpijska medalja razen v gmotnem smislu ne pomeni več veliko, želi predvsem uživati in kazati vožnje, kot jih zna. "Medalja mi ne pomeni več to, kar mi je, meni prinese samo boljšo ekonomsko računico. Jaz medalje ne potrebujem, da sem srečen in zadovoljen. Sem v drugem življenjskem obdobju, moje medalje so zdaj med gledalci," je še zatrdil Košir.