Nosilec kandidature za OI naj bi bil Bled

Blejski občinski svet je na torkovi seji sprejel predlog bohinjskega župana Franca Kramarja, da bi Bled v fazi priprav na kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 2018 prevzel vlogo mesta nosilca kandidature. Kramarjeva ideja, da bi Slovenija gostila olimpijske igre, je tako dobila vzvod za obravnavo na ravni države. Kot je blejskim občinskim svetnikom pojasnil idejni oče projekta Kramar, vodijo postopek za vložitev kandidature, kot ga je predpisal Mednarodni olimpijski komite in po katerem mora biti izbrano mesto za nosilca kandidature. Bled je Kramar izbral za nosilca zaradi njegovega slovesa in ugleda v svetu ter ne nazadnje olimpijskih izkušenj, saj je Bled že bil olimpijsko mesto, ko je gostil šahovsko olimpijado.

Sicer pa bi Bled kot nosilec imel za obveznost le otvoritveno in zaključno slovesnost, medtem ko finančnih obveznosti ne bi imel, če ne bi želel. Bi bil pa Bled deležen velikih investicij, predvsem v cestno infrastrukturo, je poudaril Kramar in s tem prepričal blejske svetnike, ki se jim ideja o olimpijskih igrah na zgornjem Gorenjskem še vedno zdi utopična, a se morebitni priložnosti za razvoj Bleda ne želijo odreči. Nekateri svetniki pa še vedno menijo, da bi bila gostitev olimpijskih iger za občino finančno veliko breme, saj imajo slabe izkušnje s šahovsko olimpijado, zaradi katere je blejski proračun še danes zadolžen. "Mi, ki smo se lotili projekta, vanj verjamemo in verjamemo v koristi. Bled in Slovenija lahko s tem samo pridobita," je na drugi strani poudaril Kramar in pojasnil, da četudi ne bi dobili iger, bi bili že učinki same kandidature izjemni v luči promocije. Za prijavo pa bi bilo, po besedah župana Kramarja, potrebnih le od 100.000 do 150.000 evrov, kar po njegovem mnenju glede na vse pozitivne učinke, ki jih lahko Slovenija pričakuje, ni veliko.

Kramarjeve besede potrjuje tudi analiza, ki je bila opravljena na ekonomski fakulteti v Ljubljani. "Ocenili smo, da je Slovenija sposobna organizirati tako prireditev, seveda pa bi bile potrebne dodatne investicije predvsem v nastanitvene kapacitete in seveda v športne in infrastrukturne objekte, da bi bil projekt lahko prepričljiv tudi za Mednarodni olimpijski komite," je pojasnila predstojnica Inštituta za turizem na omenjeni fakulteti Tanja Mihalič.

"Naš inštitut lahko priprave vse strokovne analize, končno odločitev pa morajo sprejeti mesto, država, nacionalni olimpijski komite in končno celotna javnost," je poudarila Mihaličeva in dodala, da bodo presojali tudi v luči pričakovanih učinkov. Ob danih finančnih analizah stroškov in koristi, ki iz takega projekta izhajajo, na inštitutu ocenjujejo, da so učinki lahko dolgoročni in razvojni.