
V najrazličnejših taborih so se že na jutranjem ogledu proge (tudi ta je bil sicer za dobro uro prestavljen) porajale najrazličnejše šale v stilu: “Poglejte, pa je res čudno, da februarja na višini dva tisoč metrov sneži. Pa kar trideset centimetrov novega snega je zapadlo. Res nenavadno!”

Slaba volja trenerjev je bila seveda posledica dejstva, da so organizatorji na strmino proge poslali dve lopati in petnajst “abručarjev”, kakor so razmere malce sarkastično opisali nekateri vodje reprezentanc. Toda to je le ena plat medalje. Večinoma so trenerji s pripravo prog (pustimo pretirano navdušenje domačinov nad ledom na moških terenih ob strani) zadovoljni. Vse tekmovalne površine so namreč dobro utrjene. Težava je le v tem, da so organizatorji večino prog pripravili že kar precej prej, zadnje sneženje pa jih je ujelo povsem nepripravljene.

Z novozapadlim snegom so se tako spopadle številčno preveč osiromašene ekipe, ki seveda niso sposobne narediti čudeža. Predvsem pa so domačini začeli delati prepozno. V Sloveniji se kaj takšnega ni zgodilo nikoli. Spomnimo se le tekem za Pokal Vitranc. Tekmovanja, kjer so delavci na strminah prebedeli ničkoliko noči, tekmovalci pa so se potem zjutraj čudili, kam je izginil ves novozapadli sneg.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.