Tokrat v Ratečah niso jedli

"Zelo lepo, da ste prišli, kljub temu da je nekoliko hladneje kot običajno in malo piha veter. Pridite še v petek, soboto in nedeljo, ker mislim, da se bomo imeli prav fino," je navdušene navijače z odra na osrednjem rateškem trgu pozival Anže Lanišek. "Pridite nas podpret, punce smo zgodovinsko v Planici," je dodala še Nika Vodan. Ko je pripovedovala, kako so včasih v Rateče hodili jesti, pa jo je Lanišek hitro zbodel in nasmejal vse prisotne. "Jesti?" je vprašal.

Vsako leto v Ratečah ob začetku planiškega praznika pripravijo prireditev, imenovano Pozdrav junakom daljav. To je priložnost, da ljudje od blizu vidijo pogumne skakalce, ki na letalnici bratov Gorišek lovijo rekorde in jih tudi podirajo. Čeprav vmes vedno vihrajo tudi druge zastave, se zberejo predvsem slovenski navijači, sploh lokalni prebivalci, za katere sosednja Planica predstavlja del identitete kraja. Položena jim je praktično že v zibelko, kar so dokazali tudi najmlajši pevci, vrtčevski otroci.

"Vsi nastopajoči so iz Rateč, Kranjske Gore, Podkorena. Odzovemo se povabilom na vse športne prireditve, peli smo tudi lani, ko je imel Domen Prevc postavitev rekorda v Planici," pripoveduje zborovodkinja Otroškega in mladinskega zbora na Osnovni šoli Josipa Vandota Kranjska Gora, Ana Kresal.

Kot pravi, znajo malčki pesem Planica, Planica že od doma: "Mi jo samo malo še dodelamo, da nam gre skupaj dobro, sicer jo pa znajo," opisuje, kako planiška legenda z njimi raste že od malih nog.

Je pa še ena pesem, ki jih je popolnoma prevzela, čeprav je novejša. Gre za različico ponarodele pesmi Oj, Triglav, moj dom, ki pa so ji ob svetovnem prvenstvu v poletih leta 2023 Laibach, Siddharta in Severa Gjurin dali nov mogočen pečat. "To je nova verzija pesmi, ampak jo imajo tako zelo radi. Tudi prebivalci tukaj so se povsem poistovetili z njo," pravi Kresalova, ko se malčki odločno zakorakajo v mogočno formacijo, deklica spredaj pa v Severinem slogu seveda zapoje v kučmi.

Nastop za športnike pa pride tudi s svojo ceno. "Namesto da bi gledali mene, gledajo skakalce, ko pojejo. To je klasika, vedno moram zelo veliko mahati, da me gledajo, saj pozornost usmerjajo nanje," se smeji njihova zborovodkinja.

Planica ni magnet le za otroke, ampak tudi za starejše. Janez Kordiš je Planico v lastni režiji redno obiskoval 30 let, potem pa postal tudi del ekipe. "Poznal sem nekaj rediteljev in eden me je pregovoril, da sem poslal prošnjo še sam,", se spominja.

Planiški reditelji so ga sprejeli medse, prvič je uradno jakno oblekel marca 2016, na zaključku sezone, ki se je za vedno zapisala v slovensko zgodovino. "Ko je Peter Prevc osvojil svetovni pokal, takrat je bilo noro, nepozabno," se spominja množice obiskovalcev pod Poncami, ki je rušila rekorde.

Rediteljski jopič je oblekel tudi vsa naslednja leta in danes spet varuje Prevca. Letos kar dva. Domna in Niko. Treba je namreč usmerjati tokove vseh navdušenih navijačev, ki želijo njuna selfija in avtograme.

Z njim je tudi Boštjan Knific, ki opisuje, kako natrpan urnik čaka delavce, ki so sicer prostovoljci. V Planici so bili v četrtek že pred šesto uro zjutraj, popoldne jih je čakala ura in pol počitka, nato sprejem junakov daljav v Ratečah. Danes ob sedmih zjutraj so morali biti spet v Planici, čeprav je tekma šele popoldne in vse skupaj traja do večera. Še prej bo budilka zvonila v soboto, saj imajo zbor že ob petih zjutraj.

Drog zastave Jožeta Ravbarja je že obrabljen. Zase pravi, da je glavni navijač za kolesarstvo, gre na Tour de France, Giro d'Italia, vse etape dirke po Sloveniji. Pa na tekme alpskega smučanja in seveda v Planico. Tam je bil že na četrtkovih kvalifikacijah, zvečer pa je njegova zastava torej ponosno vihrala še v Ratečah. In napovedal je, da bo tako še vsak dan planiškega praznika.