Še manj kot mesec do SP: 'orli' v Planici branijo srebro iz Oberstdorfa

Slovenija bo srebrno odličje, ki ga je osvojila na ekipni tekmi svetovnega prvenstva v smučarskih poletih v nemškem Oberstdorfu 2018, branila leta 2020 pred domačimi navijači, saj bo prvenstvo na letalnici bratov Gorišek. V Oberstdorfu so srebro osvojili brata Peter Prevc in Domen Prevc, Anže Semenič in Jernej Damjan. Kot zadnji je od Slovencev letel Peter Prevc, ki med tekmo ni hotel vedeti, kakšna je razlika med tekmeci.

"Težka je bila, ko pa sem prišel enkrat čez zeleno četrto, ki je bila zelo visoko na doskočišču, je bilo na srečo vsega konec. Vedel sem, kako smo uvrščeni, nisem pa videl točk in razlike. V zadnjih petih letih smo bili ves čas med favoriti za odličja, pa nam to ni uspelo, tokrat pa nismo bili in nam je," je s srebrom okrog vratu po tekmi povedal Peter Prevc.

Zaokrožil komplet odličij
Peter Prevc, ki je sodeloval pri polovici medalj slovenskih skakalcev v zgodovini SP v poletih, je bil sicer leta 2016 na Kulmu že posamični svetovni prvak, leta 2014 v Harrachovu pa bronast, tako da je z ekipnim srebrom iz Oberstdorfa 2018 zaokrožil komplet odličij na SP v poletih. Naslov svetovnega prvaka pred dvema letoma je osvojil Norvežan Daniel Andre Tande, ki ima letos težave s poškodbo kolena. Tande je zmagal pred Poljakom Kamilom Stochom in Nemcem Richardom Freitagom, najboljši Slovenec je bil Peter Prevc na šestem mestu.

Na SP 2016 je Peter Prevc prevzel vodstvo po tretji seriji na Kulmu, nato pa četrte zaradi premočnega vetra niso izvedli. Z 244 metri je za meter izboljšal svoj rekord letalnice, ki velja še danes, in zmagal ter po Robertu Kranjcu postal drugi Slovenec z naslovom svetovnega prvaka v poletih. Na ekipni tekmi so bili Slovenci četrti. Na Češkem leta 2014 se je SP v poletih končalo po vsega dveh posamičnih serijah, tako preostali dve seriji kot ekipno tekmo je preprečilo slabo vreme. Peter Prevc si je obetal napad na vrh, a je zaradi premočnega vetra ostal brez "popravnega izpita" na tretjem mestu.

Kranjec spisal zgodovino
Za zgodovinski dosežek za slovenske smučarske polete je prvi poskrbel Robert Kranjec, ki je leta 2012 osvojil naslov svetovnega prvaka. Prav v Vikersundu so slovenski skakalci dosegli največji uspeh na teh tekmovanjih doslej, saj je poleg posamičnega naslova svetovnega prvaka v poletih do odličja prišla tudi četverica na ekipni tekmi v postavi Kranjec, Damjan, Jurij Tepeš in Jure Šinkovec, ki je bila tretja.

Slovenija je pred tem odličja na SP v poletih osvojila še dvakrat. Na Kulmu je bil leta 1996 Urban Franc tretji za Avstrijcem Andreasom Goldbergerjem in Fincem Jannejem Ahonenom. V Oberstdorfu leta 1988 pa je Primož Ulaga zaostal le za Norvežanom Olejem Gunnarjem Fidjestoelom in osvojil srebro. Leta 1972 je na prvem svetovnem prvenstvu v poletih, ki ga je gostila Planica, zmago slavil Švicar Walter Steiner, na desetem mestu pa je končal najboljši Slovenec Peter Štefančič. V Planici so bila svetovna prvenstva v poletih še leta 1979 (zmagal je Avstrijec Armin Kogler), 1985 (Finec Matti Nykänen), 1994 (Čeh Jaroslav Sakala), 2004 (Norvežan Roar Ljökelsöy), nazadnje pa 2010, ko je posamično tekmo dobil Švicar Simon Ammann, najboljši Slovenec je bil Robert Kranjec na petem mestu, na ekipni tekmi pa je zmagala Avstrija, Slovenija je bila šesta.

Med navijači veliko zanimanja za planiško SP v poletih
Smučarska zveza Slovenije (SZS) je že sporočila, da prodaja vstopnic poteka nad pričakovanji. Tako za sobotno tekmo, po kateri bo že znan najboljši letalec sveta, ni več mogoče dobiti vstopnice za tribuno. V dolini pod Poncami je pričakovati velik mednarodni obisk, saj so organizatorji na Poljskem prodali že več kot 2500 vstopnic, 1600 v Nemčiji in 1500 na Norveškem. Sobotna tekma na tribuni je že razprodana, tudi za preostale dni je na tribunah na voljo le še nekaj vstopnic.

Dokončno število obiskovalcev na prizorišču bo sicer organizator določil dva tedna pred začetkom tekmovanja, saj bo treba upoštevati tudi vpliv vremena, ki lahko zmanjša možnost obiska gledalcev, so zapisali pri SZS. Predprodaja vstopnic, ki se je s slovesnostjo SZS začela 12. novembra lani, se bo končala 1. marca. Cena vstopnice za posamezno tekmo je 26 evrov za odrasle ter po štiri evre za otroke, starejše od šest let. Nekoliko dražja so mesta na tribuni ‒ A (55 evrov), B (45), Kavka (66). V četrtek bodo v Planici tradicionalno kvalifikacije, v petek bosta sledili prva in druga serije posamične tekme, za soboto, ko se pod Poncami vedno zbere največ ljudi, sta predvideni tretja in finalna serija posamične tekme. V nedeljo se bo SP končalo z ekipno tekmo.

Gorišek si želi rekord nazaj pod Ponce
Lansko sezono je imel finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici posebno noto, saj je letalnica bratov Lada in Janeza Goriška, po zaslugi katerih se že od vsega začetka premika meje v tem športu, praznovala 50 let. Doslej je v Planici "padlo" 28 svetovnih rekordov, Janez Gorišek si želi, da bi se rekordna znamka spet vrnila v domovino.

Planica je zibelka smučarskih poletov, kjer je človek prvič skočil čez 100 in 200 metrov. Leta 1969, ko je bila zgrajena letalnica bratov Gorišek, so že izpeljali prvo uradno tekmovanje. Že tistega leta je bil svetovni rekord presežen kar štirikrat. Povsem prvi polet na novi letalnici, ki sta jo projektirala Lado in Janez Gorišek, je opravil 6. marca Miro Oman, 21. marca pa so na njej izpeljali prvo uradno tekmovanje. Goriška ob prvem poletu ni bilo, saj se je ravno takrat vračal iz Libije, kjer je nadziral gradnjo po potresu, ki je prizadel to afriško državo.

Zamudil prvi polet
"Ob povsem prvem poletu sem prišel iz Afrike, a ga nato zamudil, saj sem bil še na avtobusu. Prve tekme pa nisem zamudil. Posadili so me skupaj s Titom. Težko je povedati, kakšni občutki so to," ganjeno o spominih govori Gorišek, ki je bil 25 let tudi vodja tekmovanja v Planici, in priznava, da ga še danes povsem prevzamejo čustva tako ob prvem poletu, kot tudi ob spominih nanj.

Gorišek je skonstruiral približno sto skakalnic in letalnic, tudi tiste za domače, jugoslovanske olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. Z njegovo pomočjo so prenavljali letalnice v Kulmu, v Oberstdorfu, Vikersundu ter Harrachovu.

'Tito je imel zelo rad Planico, zanj je bila čast'
"Lažje je bilo do zdaj podirati rekorde, kot jih bo v prihodnje," je na slovesnosti na ljubljanskem Nebotičniku, s katero so se spomnili prvih poletov pod Poncami, še menil Gorišek in se ob tem kot zanimivosti spomnil tudi na Josipa Broza ‒ Tita, ki je bil po njegovih besedah velik ljubitelj Planice.

"Tito je imel zelo rad Planico, zanj je bila Planica čast. Bil je dober poznavalec skokov in znal je predvidevati dolžine poletov," se je spominjal Gorišek. Po letu 1985 so svetovne rekorde dosegali zgolj v Planici vse do leta 2011, ko je Janez Gorišek s sinom Sebastjanom sodeloval pri prenovi letalnice v Vikersundu in je ta prevzela primat. Tam je Peter Prevc leta 2015 kot prvi Zemljan v zgodovini preletel magično mejo 250 metrov.

Kobajaši poskrbel za sanjski zaključek
A Goriškova velika želja je, da bi v Planico vrnili svetovni rekord, ki ga je slovenska letalnica držala dolga desetletja. Ta je zdaj v lasti Vikersunda, kjer je Avstrijec Stefan Kraft leta 2017 poletel 253,5 metra. V Planici so bili rekordu zelo blizu že leto pozneje, ko je Avstrijec Gregor Schlierenzauer poletel do 253,5 m, kar je izenačen svetovni rekord, a pri pristanku podrsal. V Goriškovih očeh je Planica vseeno izenačila rekord, a sam meni, da je prostora za nove rekordne znamke še dovolj.

Na lanskem finalu sezone je bil povsem blizu svetovnemu rekordu tudi Japonec Rjoju Kobajaši, ki je na zadnji tekmi zime 24. marca 2019 pristal pri 252 metrih in s tem ravno ob 50. obletnici letalnice bratov Gorišek poskrbel za nov uradni rekord planiške lepotice.