"Leva, desna, leva," odmeva ob vadbenem poligonu za tek na smučeh. Štirikrat je nastopila na olimpijskih igrah, zdaj pa najmlajše uči prvih korakov na tanki smučki, kjer peta prosto opleta.
"Doma sem z vasi, tako da sem začela doma za hišo, z neko staro opremo. Na tak način kot bloški smučarji, da so se lažje premikali od točke A do točke B. Pa predvsem ta igra na snegu, delanje gradov, iglujev. S tem se začne in tako potem vzljubiš zimo. Kot otrok nisem nikoli razmišljala, da bom neka vrhunska športnica. Da sem nato postala profesionalna tekačica, je bil zgolj splet nekih okoliščin, bom rekla. Brat je bil smučarski skakalec, kasneje kombinatorec in nekako smo kot družina pristali v nordijskih disciplinah," je za 24ur.com spomine obudila Tadeja Brankovič.
Nekdanja vrhunska biatlonka pravi, da želi otroke spodbuditi predvsem k gibanju, ne toliko k vrhunskemu športu. "Poanta tega dneva je, da čim več otrok pride na sneg. "Sneg da neko drugačno perspektivo otroški igri. Več idej pride, otroci se na snegu čisto drugače igrajo, to danes kar manjka," razmišlja.
"Jaz sem začela relativno pozno, pri 13 letih. Ko zdaj gledam nazaj, pa se mi zdi to odlično, saj se danes otroke zelo hitro usmerja v nek specializiran del treninga. Definitivno otroci potrebujejo gibanje od samega začetka, praktično od rojstva naprej. Ampak ta specializiran trening, sistematičen, pa se mi zdi bolje, da je čim kasneje, da dobijo čim širšo paleto znanja, tega športnega gibanja, in nato lahko nadgrajujejo v neki specifični disciplini," pravi. "Samo talent ni dovolj, potreba je vztrajnost, potrpežljivost, vključenost vse družine. Način življenja se namreč potem spremeni celotni družini," dodaja nekdanja športnica.
Kot pravi, je tek na smučeh osnova tudi za marsikateri drugi šport. "Danes je pri otrocih pogosto vse na 'instant', smučarski tek pa je disciplina, kjer je vseeno potrebno nekoliko vztrajnosti. Izhajam predvsem iz tega, da se otroci povezujejo, iščejo družbo, spoznavajo šport skozi igro. Tako ubijemo več muh na en mah. Gredo stran od računalnika, dobivajo odpornost. Otroci so danes zelo mehkužni, tukaj se naučijo mrzlega zraka, mrzlega vremena, preoblačenja, koordinacije, ravnotežja. Dela celo telo, noge, roke, trup, hrbet. Že v slabi uri se lahko zelo dobro razgibaš. Veliko otrokom se zdravstveno stanje izboljša, tudi astmatikom, saj predihavajo, razvija se srčno-žilni sistem, kapaciteta pljuč," našteva.
Športna družina kot 'inventar'
Podobno razmišljata tudi Bine in Maša, starša Mie, ki je tokrat prvič stopila na tekaške smuči. "Da se ne usmerja otroka v en sam šport, ampak mora znati vse. Kamorkoli ga postaviš, da zna stvar speljati. Da mu noben osnovni šport ne predstavlja take težave, da ga ne bi mogel izvajati, ni pa to, da bi ga silil, da v vsaki stvari doseže vrhunsko raven," pravi Bine.
V smehu doda, da so na svetovnem dnevu snega že inventar, prav tako v Planici. Športu naklonjena družina namreč prihaja iz Tržiča, z avtodomom pa redno pridejo v Planico, tako pozimi kot poleti. Turno smučanje, deskanje na snegu, hribolazenje, kolesarjenje ... nič jim ni tuje.
Prav starši so običajno za zgled, da otroci na "mehak" način pridejo v tisti prvi stik s športom, pravi Brankovičeva. Trenutno seveda stavijo na zimo.
'Obilnejše sneženje se nas vztrajno izogiba'
21. januar je Mednarodna smučarska zveza (FIS) posvetila snegu in zimskim športom, da bi zanje navdušili nove generacije. Po vsem svetu je potekalo kar 114 dogodkov, ki so jih priredili od Kanade, ZDA in Peruja na drugi strani Atlantika, od skrajnega severa in juga stare celine, preko Egipta, Omana, Gruzije, Kazahstana, do Kitajske in Japonske.
"Vreme je tokrat poskrbelo, da je svetovni dan snega tak, kot se spodobi. S snegom je tesno povezan tudi mraz, sploh jutranje temperature. Seveda ni naključje, da je bilo sobotno jutro ponekod najhladnejše v zadnjih šestih letih, saj smo imeli tudi največji snega v zadnjih šestih letih," pojasnjuje naš hišni prognostik Aleš Satler.
Tudi letos se nas je obilnejše sneženje sicer vztrajno izogibalo. "Pri nas o tem, ali bo snežilo ali ne, pogosto odločajo podrobnosti, v preteklih dogodkih vsaj eden od pogojev ni bil izpolnjen," pravi naš vremenoslovec.
Ali je bilo preprosto pretoplo za sneženje po nižinah, spet drugič pa je ohladitev prišla malce prepozno, razloge za nizko snežno odejo niza sogovornik.
"Najprej so bile padavine, potem se je ohladilo. Potem se je zgodilo, da je bil nad nami hladen zrak, a ni bilo padavin. Pri nas je veliko odvisno od poti sekundarnega, genovskega ciklona, ki nastane nad Severnim Jadranom in nam nato po navadi prinese padavine. V preteklih petih letih se je pogosto zgodilo, da je zasulo kraje v Alpah in severno od njih, v takšnih situacijah pa do nas padavine običajno ne pridejo," razloži.
"Letos zelo izstopa huda zima v Skandinaviji. Po dolgem času je tam že od novembra prava zima. Mraz in sneg vztrajata ves čas, medtem ko je bila v večjem delu Evrope prva polovica meteorološke zime močno pretopla in z zelo malo snega. Severni del Japonske je eden izmed najbolj zasneženih delov sveta, kjer tudi po nižinah lahko zapade nekaj metrov snega. Tam se srečujeta izjemno mrzel sibirski anticiklon in vlažno ter toplo morje. Že nekaj let spremljam smučarske skoke, prav v januarju ali v začetku februarja so tekme v Saporu na severu Japonske, kjer pogosto sneži in je v tem času zmeraj ogromno snega, prav pravljično izgleda in to leto za letom, kljub globalnemu segrevanju," pojasnjuje Satler.
Ana trikrat skoči, da enkrat ne pade
Slovenski je potekal v Planici, raztegnili pa so ga na ves konec tedna. "To je prireditev, ki je namenjena predvsem otrokom, da se spoznajo z nordijskimi športi. Smučarskimi teki in skoki, hkrati pa smo pripravili tudi sankanje s tubami in igre na snegu," pravi Ana Dolhar, ki je tokrat prevzela koordinacijo dogodka pri OK Planica.
Čeprav so ciljna skupina prireditve otroci, si dajo duška tudi odrasli: "Jaz osebno se vsako leto preizkusim na skakalnici. Skočim recimo trikrat, preden uspem narediti skok brez padca," se posmeji Dolharjeva. Pred leti so namreč skupaj z Elanom izdelali skakalno smučko posebej za svetovni dan snega. "Posebnost te smučke je, da zanjo potrebuješ le tekaške čevlje," pojasni.
Ne delajo si utvar, da bodo tukaj naredili vrhunske športnike
"Ne delamo si utvar, da bomo tukaj naredili vrhunske športnike, ampak vabimo predvsem tiste, ki morda prvič stopajo na smuči, ali pa tam še niso tako zelo vešči, da se z njimi seznanijo. Da stopijo na njih, jih preizkusijo in morda nato koga za enega od teh športov tudi navdušimo," nam je v soboto pripovedoval Tomaž Šušteršič iz Smučarske zveze Slovenije (SZS), medtem ko so se Ponce v ozadju kopale v soncu.
Kot pravi, želijo spodbuditi starše, da pripeljejo otroke, in jih spodbudijo k ukvarjanju s športom tudi v zimskem času. "Svetovne dneve snega smo delali tudi že v Kranjski Gori, kjer je bil poudarek seveda na alpskem smučanju, letos pa smo se znova vrnili v Planico," pravi.
V predkoronskem letu 2019 je 1. nagrado FIS-a za organizacijo dogodka prejela prav Slovenija. Pandemija covida-19 je nato nekoliko ustavila nalet, prireditve ob svetovnem dnevu snega so potekale v manjšem obsegu, zdaj pa se skušajo vrniti na preteklo raven. "Gre za promocijo zimskih športov. Mi se osredotočamo predvsem na nordijske, torej na smučarski tek, skoke in kombinacijo, ki je nekje vmes. Želimo, da se s temi športi spozna čim več mladih, da bi se jih čim več vrnilo nazaj k snežnim športom, želimo pa tudi opozoriti na prihajajoče dogodke, ki jih prirejamo na mednarodni ravni," pojasnjuje sogovornik.
Našteje mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki ga bo Planica gostila med 5. in 11. februarjem, z otvoritvijo 4. februarja v Kranjski Gori. Tradicionalni finale svetovnega pokala v smučarskih skokih bo letos med 21. in 24. marcem. Že prihodnji konec tedna pa na skakalnico na Ljubnem prihajajo najboljše smučarske skakalke sveta: "Pomembno je podpirati ne le otroke, da se vključujejo v šport, ampak da to počneta oba spola."
Poleg Tadeje Brankovič bo v nedeljo, ko bo še vedno potekal svetovni dan snega, v Planici nasvete delil tudi legendarni Cene Prevc.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.