Velikanski kup snega, ki je v Planici prezimil čez poletje

Ste vedeli, da je bilo po nižinah najobilnejše sneženje zabeleženo zdaj že daljnega leta 1970, ko je v kraju Soča na severozahodu Slovenije četrtega marca zapadlo 105 centimetrov snega?

Največ snega sicer običajno zapade januarja in februarja, je pa snežilo tudi že v septembru in juniju, pravi naš hišni prognostik Rok Nosan. "Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine je bilo zabeleženo 11. septembra 1972 v Kotljah na Koroškem, najpoznejše pa 10. junija 1974 v kraju Nomenj na Bohinjskem," pojasnjuje.

Prvi sneg je v letošnji sezoni v Kranjski Gori zapadel konec novembra, potem pa so bile snežne padavine bolj skromne. "Delali smo umetni sneg, toda po 20. decembru tudi temperature niso bile več primerne za njegovo izdelavo," pravi Tomaž Novak, vodja prog na tamkajšnjem smučišču.

"Decembra smo imeli pravzaprav marčevske razmere," zmaje z glavo. Soočali so se tudi s temperaturno inverzijo, ki je še dodatno poslabšala stanje prog. "Ob vznožju smučišča sta bili minus dve stopinji Celzija. Na vrhu vlečnice Mojca je bila ničla, nekoliko višje pa je bil že plus. Na vrhu Kekca in Dolenčevega Ruta, le 200 oz. 250 metrov višje od vznožja, je termometer kazal kar šest stopinj nad ničlo," opiše nenavadne razmere, s katerimi so se soočali v zadnjem mesecu.

Za pripravo proge sicer potrebujejo vsaj 30 centimetrov steptanega snega. Če bi želeli sezono speljati zgolj z naravnim snegom, bi ga potrebovali en meter, pravi Novak. 

Nedeljski dan je večina Kranjske Gore sicer preživela med pregledovanjem napovedi na različnih vremenskih portalih. Končno je namreč napovedano sneženje, vse pa zanima, koliko snega bo bleda starka v prihodnjih dneh nazadnje res nasula. Vesela družba v bližnji koči je celo stavila: Najbolj pesimistično dekle je napovedalo 28 centimetrov novega snega, največji optimist pa je prepričan, da ga bo v tem tednu zapadlo kar 80 centimetrov.

Snežnim zanesencem med brskanjem po zgodovini še dodaten optimizem vliva tudi Nosan. Spomnil je na leto 1952, ko smo po nižinah zabeležili največjo debelino snežne odeje: "Takrat je bila sicer prva polovica zime, podobno kot letos, zelo skromna s snegom. Vremenski preobrat se je zgodil 17. januarja, ko je po nižinah zapadlo od pet do 30 centimetrov snega. To sneženje je bilo uvod v izredne snežne razmere naslednjih tednov. V Sredozemlju so začeli nastajati cikloni, ki so večji del Slovenije na debelo zasipali s snegom. V Ljubljani so sredi februarja izmerili kar 146 centimetrov debelo snežno odejo. Še več snega je bilo na severozahodu, na Bledu 180, na Bohinjskem 263, pri izviru Soče pa celo 295 centimetrov snega. O izjemnosti takratnega dogajanja govori podatek, da v prestolnici nikoli prej in nikoli kasneje ni bilo več kot metra snega," je orisal časovnico pred 70 leti.

Sedem metrov debela snežna odeja

Zaradi podnebnih sprememb – pri nas so se zime v zadnjih 50 letih v povprečju ogrele za dobri dve stopinji – pa je v večjem delu Slovenije snega vse manj. "V Ljubljani sta od prvega decembra do danes zapadla le dva centimetra snega, v zadnjih petih letih pa skupno 173 centimetrov ali v povprečju 35 centimetrov na sezono. To je skoraj štirikrat manj od običajne zime v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je v povprečju zapadlo 123 centimetrov snega. Precej manj snega kot nekoč je tudi v sredogorju, prav tako je negativen trend opaziti tudi v visokogorju, vendar tam zmanjšanje količine snega vseeno ni tako izrazito kot v nižjih legah, saj so temperature po najvišjih vrhovih med novembrom in aprilom še vedno večinoma pod ničlo," pojasnjuje naš prognostik.

Ob vse pogostejših ekstremnih padavinskih dogodkih, ki nam jih prinašajo podnebne spremembe, smo v zadnjih 20 do 30 letih v visokogorju izmerili celo nekaj snežnih rekordov. V Sloveniji smo tako največ snega v enem dnevu izmerili na Kredarici, kjer se je snežna odeja 12. decembra 2017 in 8. februarja 2021 odebelila za kar 130 centimetrov. "Snežna odeja se sicer v visokogorju kopiči več mesecev, tako da na naši najvišji meteorološki postaji običajno največjo debelino doseže v aprilu, ko je snega okoli 375 centimetrov. Na Kredarici vsako zimsko sezono v povprečju skupaj zapade slabih 11 metrov snega. Do zdaj je največ snega zapadlo v sezoni 2000/01, kar 16 metrov in 62 centimetrov. Takrat je bila uradno izmerjena tudi najvišja snežna odeja v Sloveniji, in sicer sedem metrov," pojasnjuje Nosan.

Kup snega je prezimil čez poletje

V tej sezoni je do teh številk torej še zelo daleč. Ni pa več daleč največji športni dogodek v zgodovini samostojne Slovenije. Brez snega ga ne bi bilo. "Vsak prireditelj zimskošportnih ali zimskih dogodkov ve, da je sneg osnova, da sploh lahko govorimo o zimskih športih, kajti vse, kar se dogaja, se seveda dogaja na snežni podlagi," pravi Tomaž Šušteršič, generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica, ki bdi nad organizacijo FIS nordijskega prvenstva v nordijskem smučanju.

Organizatorje zimskih dogodkov snežne padavine vedno razveselijo, saj pomenijo neko večjo brezskrbnost: "Dobimo možnost, da se ukvarjamo resnično z organizacijo in ne samo s pripravo umetnega snega. Poleg iskanja logističnih rešitev, je ena res velikih skrbi to, kaj bo s snegom. Kajti ko bomo 21. februarja začeli prvenstvo, moramo zdržati še naslednjih 14 dni." 

Ker pa ničesar niso hoteli prepustiti naključju oziroma dobri volji neba, je bil njihov pogled že lansko sezono usmerjen proti letošnji. Že takrat so v neposredni bližini planiškega snežnega stadiona pripravili precej zajetno deponijo umetnega snega, snežni topovi so ga na kup napihali kar 12.000 kubičnih metrov. Kup je bil torej shranjen od lanske sezone, prekrit s posebno termo ponjavo, da se je ohranil do letošnje.

"Ponekod sicer prakticirajo prekrivanje z lesnimi sekanci, to smo počeli v preteklih letih tudi v Planici. Ti nudijo dovolj dobro termo zaščito prek poletja, pod njih smo namestili tudi plast filca, da so se sekanci čim manj mešali s snegom. Vendar pri odkrivanju nato vseeno vedno pride do mešanja sekancev in snega, zato je to vedno zahtevno, dolgotrajno, pa tudi precej natančno opravilo. Tako da je termo ponjava, kakršno imamo zdaj, morda bolj primerna. Sama temperatura snega se največkrat ohrani, zato tudi vroče poletje niti ne predstavlja tako velike težave kot obilne padavine, še posebej v primeru, če najdejo neko pot, da pronicajo skozi to ponjavo in potem pojedo sneg odznotraj," je pojasnil Šušteršič.

Takoj, ko so jim pogoji to dopuščali, so to deponijo razgrnili po smučarskotekaških progah in s tem pripravili osnovo za to, da bi zdaj lahko nadaljevali s pripravo teh prog. "Potrebujemo še teden dni zelo hladnega vremena, vsaj minus pet stopinj pod ničlo, da izdelamo še manjkajoče količine t. i. kompaktnega umetnega snega ali pa dočakamo izdatne naravne padavine," pravi sogovornik.

Odločiti so se morali le, ali celotno gomilo razprostrejo po tekaških progah ali delno tudi na skakalni del. "Ampak glede na to, da so bile na začetku sezone dovolj nizke temperature, smo na skakalnem delu s topovi lahko tam sproti ustvarjali sneg, lanskega iz te gomile pa smo razprostrli po progah. V tem trenutku ocenjujem, da je skoraj tri četrtine smučarsko-tekaških prog, ki bodo v uporabi na prvenstvu, že pripravljenih z umetnim snegom. Tudi vse te odjuge in padavine v obliki dežja niso zelo poslabšale razmer na tem delu, problem pa je bil tam, kjer so bile samo naravne padavine, tisti sneg pa je večinoma že skopnel," pojasni, da je tvorjenje kristalov pri naravnem snegu namreč precej drugačno pri umetnem snegu, kjer se tvorijo na bolj pravilen način in je zato tudi njihova obstojnost bistveno daljša.

Čeprav legendarna letalnica bratov Gorišek ne bo del tekmovalnega programa prihajajočega svetovnega prvenstva, bo na nek način vseeno sodelovala. V njenem izteku so odstranili ves sneg, da bi naredili prostor za servisne ekipe športnikov, ki bodo tekmovali na smučarsko-tekaškem stadionu. Tam bodo tako parkirani veliki servisni tovornjaki, ki jim imajo največje reprezentance.

Trenutno pa je letalnica dobesedno skoraj povsem gola. Ko bo padel zastor na svetovno prvenstvo, se bodo organizatorji nemudoma lotili priprav na finale svetovnega pokala v poletih. Imeli bodo samo tri tedne časa, da prizorišče dobesedno obrnejo na glavo in ga pripravijo za tradicionalni praznik pod Poncami, ki bo letos med 30. marcem in 2. aprilom.

Sodeč po zanimanju za Mini Planico, ki so jo v nedeljo pripeljali v Kranjsko Goro, se tudi za prihodnost zimskega športa  v Sloveniji ni treba bati. Ves dan so se na vrh zaletišča zgrinjali mali nadobudneži in na modrih plastičnih smučeh preizkušali, kako se v zraku počutijo naši orli in orlice.

Starši so jih ponosno fotografirali, zadaj na hribu pa so se risale pisane podobe smučarjev in sankačev.  Iz zvočnikov so Avseniki nadaljevali:  "Tam na klancu za vasjo danes je vse živo, vsa mladina sanka se, zima je že tu."  Naj ima bleda starka v prihodnjih dneh čim bolj polno košaro belega veselja, april je še daleč.