VIDEO: Petra Majdič: Nihče ni nenadomestljiv

"Nihče ni nenadomestljiv," so bile zadnje besede Petre Majdič kot še aktivne tekmovalke. Brinjčanka je v 218 nastopih za Slovenijo trikrat osvojila mali kristalni globus v sprintih, s številnimi medaljami z največjih tekmovanj in s 24 zmagami pa je najuspešnejša slovenska zimska športnica. Danes so se ji še zadnjič kot tekmovalki zahvalili vsi predstavniki SZS in njena ekipa, pred 31-letno najboljšo slovensko smučarsko tekačico vseh časov  pa so sedaj novi izzivi. Prav tako so na SZS dejali, da bodo še naprej poskušali sodelovati z njo, najverjetneje pa bo tudi v vlogi slovenske ambasadorke za SP v nordijskih disciplinah leta 2017.

Kateri je bil vaš najtežji in kateri najsrečnejši trenutek kariere?

Najlepši zagotovo olimpijska medalja, v bistvu pa kar vse največje medalje, ki sem jih dosegla. Seveda pa tudi prva zmaga v svetovnem pokalu. To je bil res nor trenutek, izjemno sem se ga veselila in dal mi je krila za naprej. Najtežje trenutke pa sem doživljala na olimpijskih igrah v Torinu in Vancouvru.

Zasluge za uspehe ima tudi vaša ekipa, ki vam je zmeraj stala in strani in vam nudila kar se da najboljše pogoje.

Za uspehe ni zaslužna samo moja ekipa. To je bilo v javnosti velikokrat narobe predstavljeno. Mogoče zato, ker sem velikokrat izpostavljala "svojo" ekipo. Vendar so ti isti serviserji pripravljali smuči tudi za druge tekmovalce, tako da so imeli vsi iste pogoje. Ta ekipa, ki je bila z mano, je bila res izjemna. Dostikrat sem bila utrujena, vedno pa je bil nekdo, ki je bil zmeraj zraven. Ali trener, ki me je velikokrat dvignil, me nasmejal in mi dal energijo. Pravzaprav je bil nekakšen mediator oziroma posrednik v ekipi, ki je držal serviserje, mene in ostale tekmovalce skupaj. Tu so tudi serviserji, ki so bili vsak zase izjemni. Vsak je naredil nekaj in zaradi tega je bila ta ekipa takšna, kot je bila. Želela bi si, da bi punce in ostali tekmovalci ter trenerji to spoznali in začeli delati v isti smeri, predvsem na osebnem odnosu. Tu sem bila drugačna od drugih, ker sem gojila nek odnos z drugimi.

Kakšna je prihodnost slovenskega smučarskega teka?

Mislim, da je za tek na smučeh fantastična perspektiva. Ogromno je mladih, vendar niso vsi psihično dovolj močni, da bi vzdržali vse napore in prepreke, ki te čakajo na poti do vrha v vrhunskem športu. Že sedaj je nekaj tekmovalcev, ki jih občudujem, s kakšno energijo in elanom se podajajo v treninge in smučino. To je super! Upam, da jim bom imela priložnost tudi naprej pomagati. Upam, da mediji in javnost tekmovalcev ne bodo ocenjevali po mojih rezultatih. To bi bilo krivično do njih. Tudi če bodo med prvimi desetimi ali na stopničkah, bo to super. Težko je vsak serijski zmagovalec, tako kot je to bilo dano meni. Tudi druge je treba podpirati, tudi če bodo samo vrhunski ali da bi zaradi te vrhunskosti pozneje postali serijski zmagovalci. Če bo tako, bodo imeli super prihodnost.

Kakšni pa so vaši načrti za naprej?

Želela bi se predvsem spočiti, vendar imam načrtov že čez glavo. Malo me skrbi, da sploh ne bo toliko prostega časa, kot bi si želela. Še naprej bom vztrajala kot distributer za opremo One Way, to je oprema, ki jo uporablja celotna ekipa svetovnega pokala. Še naprej želim sodelovati z Roglo. Povezana želim biti še naprej tudi s slovensko vojsko in SZS. Izzivov je res ogromno. Trener Ivan Hudač me je že prosil, da bi bila nekakšen "tihi" svetovalec za delo z mladimi. Verjetno bom kdaj prišla na priprave in pomagala. Mladi niso imeli priložnosti trenirati z mano, tako da se jim bom kdaj pridružila. Tudi tega se že zelo veselim.