Vdor na stopničke zaradi rockzvezde belega cirkusa

Že lani smo spoznali Darko, ki nam je razložila, kako se je navijaška evforija okoli Lucasa Pinheira Braathna sploh začela.

Slovakinja sama sicer ni poznala Braathna, ker pa je kot navijačica Petre Vlhove velika ljubiteljica smučanja in spremlja dogajanje v tekmovalnem smučanju na splošno, je vedela za spor takratnega norveškega reprezentanta s tamkajšnjo smučarsko zvezo. Lucas Braathen je konec oktobra 2023 pri 23 letih in dva dni pred otvoritvijo nove sezone presenetljivo napovedal tekmovalno upokojitev.

Šala glede upokojevanja in prostih mest v beli karavani je pripeljala do izdelave nalepk z Braathnovo podobo. Ko je marca 2024 najavil povratek pod brazilsko zastavo, je Darka na Instagramu takoj odprla profil njegovega navijaškega kluba. Klub svojih oboževalcev je smučar tako dobil že nekaj mesecev, preden se je uradno spet pognal na progo, nato pa hitro dobil svojo navijaško bazo v številnih državah sveta.

Darka, ki je vse to počela zgolj za hobi, si niti predstavljala ni, da bo Lucasov navijaški klub požel toliko zanimanja. Objave so začeli deliti njegovi sorodniki, nekdanji športniki, smučarska zveza. Člani navijaškega kluba s seboj na tekme nosijo različne rekvizite v brazilskih barvah, ki jih delijo med navdušene gledalce. Tako je bilo tudi tokrat in pod Vitrancem so brazilske zastavice vihrale v rokah navijačev vseh narodnosti.

Prav ta konec tedna je njegov navijaški klub praznoval drugi rojstni dan.

"Zdaj je to več kot resnična stvar, širi se na načine, ki si jih nismo mogli predstavljati," mlada Slovakinja še vedno ne more verjeti, kakšne razsežnosti je dobil njen projekt, ki se je začel kot šala. Kot pravi, pa morajo biti vse bolj pozorni na povzpetnike, ki želijo zajahati ta val uspeha, da bi se približali Braathnu in se poskusili tudi finančno okoristiti.

Vmes je brazilski smučar namreč postal olimpijski prvak, pred zadnjimi tekmami v letošnji sezoni svetovnega pokala je na drugem mestu v skupnem seštevku, bori pa se za mali kristalni globus tako v slalomu kot v veleslalomu.

Za zmago na olimpijskih igrah mu je Darka lahko čestitala šele v Kranjski Gori, čeprav je bila v Bormiu. "Organizacija je bila katastrofalna, bili smo za nekimi ograjami, nismo sploh videli na veliki zaslon, če ne bi imela FIS-ove aplikacije, sploh ne bi vedeli, da je zmagal," zmajuje z glavo ob spominu na zmagovito veleslalomsko vožnjo.

Precej drugačne vtise je odnesla iz Slovenije, navdušen pa je bil tudi Braathen, kot nam je povzela njun kratek pomenek pod tribunami. "Dejal mi je, da je s progo zelo zadovoljen, prav tako pa mu je zelo všeč, kako ljudje tukaj navijajo, da so zelo strastni. Odvrnila sem mu, da nič čudnega, da tako pač je pri nas Slovanih," ponosno pove.

Strast v belo karavano je prinesel tudi Braathen sam, saj svoje uspehe slavi s plesnimi gibi znamenite brazilske sambe. Njegov fan club pa je poskrbel za novo navijaško pesem Vamos, Lucas!, ki je sicer v portugalščini, vendar gre zelo hitro v ušesa. Lani so po njem poimenovali tudi zvezdo na nebu, ki je uradno vpisana tudi v register zvezd.

Darka pripoveduje tudi, kako se ji zdaj oglašajo številni sledilci iz Brazilije, ki jih je začelo zanimati alpsko smučanje, o katerem sicer ne vedo ničesar. "Ko mi pogledamo na strmino, vidimo zakoličeno progo. Oni pa vidijo le sneg z nekakšno plastiko. Ne razumejo koncepta vijuganja mimo vratc, neštetokrat sem jim risala shemo proge, spraševali so me, kako se smučar na koncu ustavi," z nasmehom opisuje prisrčno radovednost Braathnovih rojakov po materini strani v Braziliji. Zdi se ji zelo lepo, da se zdaj tako zanimajo za šport, ki ga prej niso poznali.

"Čeprav je Brazilija ogromna država, kar peta največja na svetu, nima lastnih smučišč. Če si Brazilci zaželimo smučanja, moramo v sosednje države, kot sta Argentina in Čile. A vseeno nobena od teh držav še ni dobila medalje na zimskih olimpijskih igrah, zdaj je Lucas prinesel prvo in to je ogromen uspeh za vso celino, ne le za Brazilijo. Vsi smo neznansko ponosni nanj," vzneseno pripoveduje Carlos, ki se na tribuni veseli skupaj z ženo Martho in drugimi člani brazilske skupnosti v Sloveniji. "Tako je pač v brazilskem športu, oni imajo fenomene," pristavi Igor, ki spremlja ženo Christiane.

Braathen je tudi v Kranjski Gori obakrat stopil na stopničke. Na sobotnem veleslalomu na najvišjo, v nedeljo pa se je kot tretjeuvrščeni pridružil nekdanjima sotekmovalcema in rojakoma. No, pravzaprav so bili na slalomu na stopničkah štirje.

Ko so trije najhitrejši slalomisti stopili na zmagovalni oder, se je od nekod vzel moški v črni jakni in skočil poleg Brazilca. Seveda s telefonom v rokah, kajti selfi z rockzvezdnikom bele karavane je v tem trenutku vreden največ.

Po Braathnovih žilah se sicer pretaka tudi norveška kri, na severu Evrope je bil rojen, odraščal je prav z zmagovalcem nedeljskega slaloma. Atle Lie McGrath si je po smoli na olimpijskih igrah vendarle prilepil obliž na rano in je zmago končno lahko posvetil svojemu dedku, ki je umrl prav ob začetku OI.

To je nameraval storiti že v Bormiu, saj je vodil po prvi vožnji, v drugi pa je odstopil in nato ves iz sebe s proge odkorakal v gozd, kjer je iskal samoto.

Njegova poteza, ki so jo gledalci lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu, je močno odmevala.

"Bila sem tako zelo žalostna, vsi smo bili," zmajuje z glavo Maria, ki je McGrathov sprehod v Dolomitih spremljala v živo. Sama je sicer Avstrijka, vendar nosi norveško navijaško opravo. "To ni bila napaka, šlo je zgolj za čustva, ki so ga premagala. Po olimpijskih igrah mi je toliko ljudi reklo, da čutijo z njim. V Avstriji imajo zelo radi norveške tekmovalce," pojasni sogovornica, ki je v norveških barvah z dobrim razlogom. Je namreč mati Michaela Rottensteinerja, Avstrijca, ki pa je že dolga leta trener pri Norvežanih.

Pravkar je spoznala še eno mamo znanega smučarskega imena. Sissel Haugan je mati norveškega reprezentanta Timona Haugana. "Rada ga gledam, ko smuča, rada pa imam tudi, ko je vsega konec. Zdaj je pred njim le še finale na Norveškem in potem bo doma. Takrat se nehamo pogovarjati o smučanju, razpravljamo o vsem mogočem, o tem pa ne več. Je pa zdaj tako zelo zaljubljen, da morda zato ne smuča več tako hitro, saj razmišlja le o njej," se smeji njegova mati, ko pripoveduje o sinovi ljubezni z rojakinjo Theo Stjernesund, dobitnico srebrne veleslalomske kolajne na letošnjih OI. Timon Haugan je lani v Kranjski Gori stal na stopničkah, letos pa je bil v veleslalomu 12., v slalomu pa je odstopil.

Njegova mati se je v Kranjski Gori kljub temu odlično zabavala: "Bila sem že na veliko tekmovalnih prizoriščih, tukaj sem prvič, ampak zelo mi je všeč vzdušje, ljudje so tako entuziastični. Že prej sem slišala pripovedi o tem, zdaj pa vidim, da je res. Kot kakšen Kitzbühl," za konec še polaska slovenski postojanki bele karavane.

Pokal Vitranc ima tradicijo, dolgo že 65 let. Prva tekma je bila izpeljana 4. marca davnega leta 1961. In čeprav se je kranjskogorska tekma nato večkrat selila po koledarju od decembra do februarja, je že zadnjih 15 let zdaj trdno zasidrana v marčevski termin.

Pokal Vitranc se zato povezuje s privlačno spomladansko kuliso, ko sonce že zjutraj prileze nad istoimenski hrib in se ciljna arena ves dan kopa v toplem marčevskem soncu, sončna očala in krema za sončenje pa so obvezna oprema za martinčkanje gledalcev.

Zato jih je koledar tekem za prihodnjo sezono, ki bo sicer dokončno potrjen konec maja, močno razžalostil. Obe tekmi - tako moški Pokal Vitranc kot ženska nekdanja Zlata lisica - bosta namreč že januarja. Vitranc je dobil "lisičji" termin in bo na sporedu že takoj po novem letu, v nedeljo in ponedeljek, 3. in 4. januarja 2027. Takrat je sonce še prenizko, da bi se povzpelo nad Vitranc, zato je proga skupaj s ciljno areno ves dan v senci. Ženska tekma pa se seli na konec meseca, dobila je petek in soboto, 29. in 30. januar 2027.

"Najprej iščem dobro v tem," pravi Luka Vrančič, direktor Turizma Kranjska Gora. "Predvsem je dobro to, ker je garancija snega januarja morda vseeno nekoliko večja kot marca. Prav tako gre za začetek smučarske sezone, ko se ta publiciteta okrog izvedbe svetovnega pokala lahko prelije tudi v realizacijo. Ljudje na vseh smučarskih trgih, ki sledijo svetovnemu pokalu, gledajo to in verjamem, da jih potem to lahko tudi spodbudi k rezervaciji smučarskih počitnic v Kranjski Gori," razmišlja, da ima premik datuma lahko pozitivne učinke na sam turizem.

"Bo pa v tem terminu takoj po novem letu izziv zagotoviti vse kapacitete ekipam, navijačem, fan clubom, saj je takrat eden od vrhuncev zimske sezone," prizna. "Nekaj izzivov tako zagotovo imamo, vendar tudi dovolj časa, da se na to pripravimo," zatrdi in poudari, da v Kranjski Gori z odprtimi rokami sprejemajo svetovni pokal, ne glede na to, v katerem terminu je.