Vogrinec: Če želiš v smučanju pospraviti kaj za stara leta, moraš biti vsaj med prvo peterico

V decembru je dve zmagi v pičlih dveh dneh nanizala izjemna Ilka Štuhec, ta isti dan pa je na veleslalomski tekmi v Saalbachu na najvišjo stopničko stopil še Žan Kranjec. Pred tedni je Štuhčeva na svetovnem prvenstvu prišla do odličja v smuku, le nekaj dni zatem pa si je srebro v kombinaciji prismučal Štefan Hadalin.

Obetavna smučarska sezona, ki je pred malimi ekrani spet poskrbela za ponos in zadovoljstvo. Pred dvema letoma je Štajerka s pravljično sezono obudila smučarski duh v naši državi, prav tistega, ki ga je dolga leta pri življenju ohranjala izjemna Tina Maze. Številni so se ob tem spominjali dosežkov, ki so jih nizali naši smučarski junaki pred desetletji, Bojan Križaj, Jure Franko, Boris Strel, Rok Petrovič, Mateja Svet in številni drugi.

A časi se spreminjajo. Tudi smučanje je v teh desetletjih prešlo v povsem drugo dimenzijo, s čimer se strinja tudi legenda slovenskega smučanja Tone Vogrinec. "Danes vse poteka na precej višjem nivoju kot nekoč. Včasih smo se zanašali predvsem na svoj občutek, danes vse temelji na znanstveni osnovi. Prehrana, psihologija, fizična priprava … vsako mišico posebej spremljajo. To je povsem drugačen nivo kot nekoč. Danes je vse bolj jasno tudi finančno ovrednoteno. Boljši smučarji si s smučanjem finančno opomorejo, to ni več drobiž. Seveda se ne more primerjati z golfom, tenisom ali boksom, a na koncu zberejo kakšen milijon in tudi več. A le prvih par. Če želiš pospraviti kaj za stara leta, moraš biti vsaj med prvo peterico, za dober standard je dovolj da si med prvih petnajst. Med 15 in 30, seveda je odvisno tudi iz katere države si, pa v tej skupini zaslužijo ravno toliko, da imajo za sproti. Ostalo je le še drobiž," je prepričan 'Tona', ki verjame, da je smučanje zaspalo na lovorikah stare slave.

Številni športi so namreč že pred časom svoje lovke stegnili tudi na azijsko celino. Nogometni klubi so zavohali potencial neskončnega 'azijskega bazena', vse več športnih panog svoje dejavnosti širi tudi na vzhod. V tem prihodnost smučanja vidi tudi Vogrinec.

"Prej kot slej se bo smučanje razvilo tudi v azijskih državah. Zimske olimpijske igre bodo 2022 že drugič zapored potekale na azijskem kontinentu, to bo spodbudilo tudi turistično smučanje, posledično tudi tekmovalno. Mednarodna smučarska zveza bo tako morala slediti smernicam. To sem sam predlagal že pred časom. Tekme za svetovni pokal enostavno morajo potekati tudi v Aziji, pa seveda tudi v južni hemisferi (Argentina, Čile, Avstralija, Nova Zelandija). Če želi smučarija pridobiti na vrednosti, se mora razširiti na ves svet, tudi azijski trg. V tem primeru bi morali nekoliko razredčiti tekme v Evropi, zato bi lahko morda tudi Zlata lisica in pokal Vitranc potekala le na vsaki dve leti, a to bi moralo veljati tudi za ostale evropske organizatorje. Zato bi lahko bila finančna sredstva, namenjena organizatorjem, bistveni višja," je prepričan.

Moti ga tudi število tekmovalcev, ki se pojavijo na startu. Prepričan je namreč, da so številke previsoke, zaradi česar del tekmovanja za gledalce postaja povsem nezanimiv. "Zakaj je na startu svetovnega pokala 80 tekmovalcev? Kdo to gleda? Po tridesetih vsi ljudje ugasnejo televizijo, ljudje pa v cilju že pijejo čaj," vzdihne.

In kako sam vidi nivo slovenskega smučanja v aktualni sezoni? "Mislim, da generalno gledano ni slabo. Časov, ko so na vrhu kraljevali štirje, pet slovenskih smučarjev, ni več. Nemogoče, da se še kdaj ponovijo. Pri dekletih nas razveseljuje fantastična Ilka Štuhec, pri tehničnih disciplinah je odlična Meta Hrovat. Upam, da uredi težave z gležnjem. Je prava borka. Ta bo dobra! Ima vse," gorenjsko trmo pohvali nekdanji smučarski trener in funkcionar.

Pred tedni sicer s formo v moški ekipi ni bil najbolj zadovoljen, prav zagotovo pa se je njegovo mnenje po srebru v kombinaciji nekoliko spremenilo. Poudaril je, da so smukači po poletnem treningu v Čilu pokali od zadovoljstva, ambicij.

"Povsem uspešen je bil do poškodbe le Klemen Kosi, Martin Čater je iz tekme v tekmo boljši, ne vem pa, kaj se dogaja s Klinetom (op. Boštjan Kline), ki bi naj bil najbolj konkurenčen. Imamo pa Žana Kranjca, trenutno enega izmed najboljših veleslalomistov na svetu, ki tudi v slalomu še ni rekel zadnje besede. Tudi na Hadalina velja še računati. Toda to sta le dva, kje so ostali, ki bi morali biti konkurenčni v tehničnih disciplinah? Moja skrb pa je namenjena mlajšim kategorijam, ki tekmujejo na tekmah nižjega ranga, tam pa bi si želel večje število tistih, ki bi na teh tekmah zmagovali. Krizo opažam tako pri dekletih kot tudi pri fantih," zaključi Vogrinec.