Sezona 2024/25 se za slovenske smučarske skakalce ni začela najbolje, vse do konca koledarskega leta jim v ospredje ni uspelo stopiti. Tudi na novoletni turneji, ki jo je dobil Daniel Tschofenig, niso bili v samem vrhu.

Slovenci zaživeli šele na letalnici
V letu 2025 se je našim orlom vendarle odprlo. Konec januarja so v Zakopanah po ekipni tekmi sploh prvič stopili na stopničke in nato v Oberstdorfu vnovič pokazali, da so mojstri letenja. Timi Zajc je slavil pred Johannom Andrejem Forfangom, slovenski uspeh pa je dopolnil Domen Prevc. Prav on je poskrbel, da je ob nemški letalnici tudi naslednji dan odmevala Zdravljica.

Teden kasneje se je prebudil še Anže Lanišek, v Willingenu in Lake Placidu je bil dvakrat na zmagovalnem odru. Na zadnjem prizorišču pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju pa je v japonskem Sapporu na stopničke znova stopil Domen Prevc in se dobro razpoložen podal na svetovno prvenstvo.
Nika Prevc že na začetku oddala kandidaturo za veliki kristalni globus
Precej bolje se je sezona začela za naše skakalke. Že na prvi tekmi v Lillehammerju je slavila Nika Prevc, v kitajskem Džangdžjakovu pa je na stopničke stopila še Ema Klinec. Po zmagi v Engelbergu pa je Prevc s konkurenco opravila tudi v Garmisch-Partenkirchnu in Oberstdorfu ter drugič osvojila turnejo dveh večerov.

Z zmago na japonski gori Zao je prevzela vodstvo v svetovnem pokalu, nato pa nanizala še šest zaporednih zmag, dve tudi na Ljubnem, in na Norveško pripotovala kot prva favoritinja za naslov svetovne prvakinje.
Svetovno prvenstvo v luči petih slovenskih medalj in norveškega goljufanja
Status favoritinje je tudi potrdila: na srednji skakalnici je Sloveniji priskakala prvo zlato medaljo na prvenstvu. Skupaj z Emo Klinec, Anžetom Laniškom in bratom Domnom pa je na mešani ekipni preizkušnji osvojila še srebrno medaljo.
Na moški ekipni tekmi so Slovenci uvrstitev še izboljšali. Lanišek in Prevc sta se ob pomoči Zajca in Lovra Kosa razveselila zlate medalje.
S tem se nabiranje medalj za naše skakalce še ni končalo. Nika Prevc je na veliki skakalnici ponovila uspeh s srednje in osvojila še drugo zlato medaljo, že tako izjemno prvenstvo za Prevčeve pa je s četrto zlato medaljo za Slovenijo dopolnil njen brat Domen, ki je postal prvak na veliki skakalnici.
Dogajanje v Trondheimu pa je zaznamoval škandal okoli goljufanja z dresi v norveški reprezentanci. Dan pred moško posamično preizkušnjo na veliki skakalnici je poljski novinar skrivaj posnel, kako Norvežani na nedovoljen način prirejajo drese svojih skakalcev. Lindvik in Forfang sta bila zaradi tega diskvalificirana.
Nika do velikega, Domen pa do malega kristalnega globusa in rekorda v Planici
Uspehi na svetovnem prvenstvu so našim orlom dali zagon za preostanek sezone. Blesteli so zlasti v norveškem Vikersundu, kjer sta v soboto na stopničkah stala Zajc in Lanišek, v nedeljo pa je zmago slavil Prevc. Slovenska himna je donela tudi v Lahtiju, kjer je Lanišek z zmago na superekipni tekmi dvojic s Kosom in slavjem na posamični tekmi poskrbel za odlične napovedi pred zaključkom sezone v Planici.

Na Norveškem je blestela tudi Nika Prevc, na letalnici v Vikersundu je z 236 metri postavila nov svetovni rekord med dekleti in zmagala pred Emo Klinec, osvojila pa je tudi turnejo Raw Air. Svetovna prvakinja je sezono sklenila z dvema zmagama v Lahtiju, tam pa v roke prejela veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku.

Slovenski skakalci so v Planici poskrbeli za izjemen zaključek sezone. Petkovo posamično tekmo je dobil Domen Prevc pred Laniškom, sobotno ekipno preizkušnjo so ljubljenci domačih src končali na tretjem mestu, za sanjsko nedeljo pa sta poskrbela Lanišek z zmago ter Prevc z drugim mestom in novim svetovnim rekordom. Pristal je pri 254,5 metra in za meter popravil prejšnji rekordni dosežek Krafta.
Veliki kristalni globus pa je v Planici dvignil Tchofenig.

Med alpskimi smučarji najbolj navdušil Hrobat
V lanski zimi je blestel tudi naš alpski smučar Miha Hrobat, ki se je trikrat uvrstil na stopničke, v smukaškem seštevku pa končal na četrtem mestu. Tretje mesto je zasedel na smukih v Beaver Creeku in Wengnu, ob koncu sezone pa se je v Kvitfjellu med prve tri prebil tudi na superveleslalomski preizkušnji. Sezono je s 440 točkami končal kot petnajsti smučar sezone.

V hitrih disciplinah je preboj dosegel tudi Nejc Naraločnik, ki je na smuku v Crans-Montani osvojil prve točke v svetovnem pokalu, uspeh pa nadgradil v Kvitfjellu, kjer je navdušil s sedmim mestom v smuku. Uspeh fantov v hitrih disciplinah je s petim mestom v Val Gardeni dopolnil tudi Martin Čater. Tako Naraločnik kot Čater sta se v smukaškem seštevku uvrstila med najboljšo trideseterico.

Smukaški globus je osvojil Švicar Marco Odermatt pred rojakoma Franjom von Allmenom in Alexisom Monneyjem, ki je Hrobata ugnal za vsega sedem točk. Odermatt je bil najboljši tudi v superveleslalomskem seštevku.
Slovenski smučarji so bili v tehničnih disciplinah manj uspešni. Žan Kranjec je bil tretji v Beaver Creeku, nato pa na stopničke ni uspel več stopiti. V veleslalomskem seštevku je zasedel 8. mesto.

V slalomu, nekoč paradni disciplini slovenskega smučanja, pa Slovenci niso osvojili niti ene točke. Tijan Marovt je po dolgih letih neuspešnega lova na točke sredi sezone zaključil svojo športno pot, med najboljših 30 pa se v lanski sezoni ni uspelo prebiti niti edinemu preostalemu slovenskemu predstavniku Mihi Oserbanu.
Mali kristalni globus v slalomu je pripadel Kristoffersenu, v veleslalomu pa je slavil Odermatt. Izjemni Švicar je zanesljivo osvojil tudi veliki kristalni globus s prednostjo 605 točk pred Kristoffersenom in 645 pred Meillardom.
Za edine ženske smučarske stopničke poskrbela Andreja Slokar
V hitrih disciplinah slovenska ženska reprezentanca ni tako blestela kot moška. Ilki Štuhec se ni uspelo prebiti na stopničke, še najbolj se jim je približala s sedmim mestom v Kvitfjellu. V smukaškem seštevku je končala na 12. mestu, 250 točk za Federico Brignone. Na superveleslalomih se ni uvrstila med najboljših deset, višje od 18. mesta ni šlo. V superveleslalomskem seštevku, ki ga je dobila Lara Gut-Behrami, je končala na 23. mestu.
Nekoliko uspešnejše so bile Slovenke v tehničnih disciplinah. Andreja Slokar je s tretjim mestom na slalomu v Sun Valleyju poskrbela za edine slovenske stopničke v ženski konkurenci. V slalomskem seštevku je zasedla 12. mesto, v veleslalomu pa do točk ni uspela priti.

Solidno sezono je imela tudi Neja Dvornik, ki se je na slalomih redno uvrščala med najboljših 30, še boljša pa je bila v veleslalomu; na finalu sezone je s šestim mestom dosegla najboljšo veleslalomsko uvrstitev kariere. Ana Bucik Jogan ni bila tako prepričljiva, v slalomu je bila najboljša 21., v veleslalomu pa 15. V veleslalomskem seštevku sta Dvornik in Bucik Jogan zasedli 13. in 24. mesto, v slalomskem pa 20. in 27. Lila Lapanja točk ni osvojila.
V slalomu je mali kristalni globus osvojila Hrvatica Zrinka Ljutić, v veleslalomu pa je bila najboljša Brignone. Italijanka je zanesljivo slavila tudi v skupnem seštevku in po koncu sezone dvignila veliki kristalni globus.

V lanski sezoni se je odvilo tudi svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, na katerega so Slovenci prišli z velikimi pričakovanji. Najvišje sta ciljala Hrobat in Kranjec, a oba ostala praznih rok. Hrobat je na superveleslalomu in smuku odstopil, Kranjec pa je v veleslalomu zasedel 11. mesto. Najboljši dosežek je uspel Andreji Slokar, slalom je končala na šestem mestu.

Sezono pa so zaznamovali tudi odmevni dosežki dveh Američank. Mikaela Shiffrin je v Sestrieru slavila rekordno 100. zmago v svetovnem pokalu. Izjemen podvig je uspel tudi Lindsey Vonn, ki se je po petletnem premoru vrnila v smučarsko karavano. Že takoj je bilo jasno, da 40-letnica ni pozabila smučati, na smuku v Sun Valleyju pa je z drugim mestom stopila na stopničke.
Fak navdušil z zmago na Pokljuki
Za nekaj odmevnih uspehov so poskrbeli tudi slovenski biatlonci. Jakov Fak je na Pokljuki po desetih letih stopil na najvišjo stopničko. Uspeh 37-letnika je na domačem prizorišču dopolnila še Anamarija Lampič, ki je na tekmi s skupinskim startom dosegla tretje mesto in se še drugič zavihtela med najboljše tri, prvič ji je to uspelo na sprintu v Le Grand Bornardu.

Fak je sezono končal kot deseti v skupnem seštevku. Najboljša biatlonca sezone pa sta bila
Norvežan Sturla Holm Lagreid in Nemka Franziska Preuss.

Slovenski biatlonci so opozorili nase tudi na štafetnih tekmah. V Hochfilznu sta tako ženska štafeta v postavi Lena Repinc, Klara Vindišar, Anamarija Lampič in Polona Klemenčič kot moška v postavi Miha Dovžan, Jakov Fak, Anton Vidmar in Lovro Planko zasedli četrto mesto.
Na svetovnem prvenstvu Slovenci po najvišjih mestih niso posegli. Junak prvenstva je bil Johannes Thingnes Boe, ki je svoj nabor zlatih medalj na svetovnih prvenstvih povišal na rekordno število 23, ob koncu sezone pa sklenil kariero biatlonca. Tekaške smuči in puško je v kot po koncu lanske sezone postavil tudi njegov brat Tarjei Boe.

Na najvišji stopnički sta stala tudi Mastnak in Košir
Z dvema zmagama so nas razveselili slovenski alpski deskarji. Tim Mastnak je bil najboljši v Jančingu, Žan Košir pa v kanadskem Val St-Cômeju.
Jančing je prinesel tudi najboljši rezultat Glorie Kotnik, na Kitajskem je končala tik pod stopničkami. Uvrstitve med najboljših 30 je nizal tudi Rok Marguč.

V skupnem seštevku sta sicer slavila Maurizio Bormolini in Tsubaki Miki. Mastnak je sezono končal na 7. mestu, Košir na 19. in Marguč na 45., Gloria Kotnik je bila 16.
Marca se je odvilo tudi svetovno prvenstvo, Slovenci pa so še tretjič zapored ostali brez kolajn.
V smučarskem teku brez presežkov
V smučarskem teku je za najboljšo slovensko uvrstitev sezone poskrbel Miha Šimenc, bil je osmi v Lillehammerju. Točke so osvojili še Nejc Štern, Vili Črv in Miha Ličef.
V ženski konkurenci je bila najbolj konstantna Anja Mandeljc, ki je zimo končala na 46. mestu v skupnem seštevku, najvišje doslej. Eva Urevc je imela nekaj več težav, pred kratkim pa sporočila, da je sklenila svojo športno kariero.
Veliki kristalni globus sta sicer osvojila Johannes Hoesflot Klaebo in Jessie Diggins.



































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.