Slovenski nogometaš, Sebastjan Cimerotič, bo, kot je dejal, na letošnjih predsedniških volitvah svoj glas namenil kandidatki Barbari Brezigar. Poleg tega je na listi kandidatov za ljubljanskega mestnega svetnika SDS. Atletinja Brigita Bukovec je klop mestnega sveta že grela. Pravi, da so njene izkušnje zelo pozitivne, saj se je veliko naučila. Po njenem mnenju so športniki za politiko zelo primerni. "Lahko pridejo na visoke položaje, saj so zelo vztrajni. To pa potrebuješ, če si v politiki. Potrebuješ svoj cilj, ki ga pelješ naprej," dodaja Bukovčeva.
V boj za sedež v ljubljanskem mestnem svetu sta pod zastavo LDS štartala svetovni rekorder v plavanju, Peter Mankoč, in rokometašica Deja Doler. Rokometašica Tatjana Polajnar pa kandidira kar za županjo mestne občine Železniki. "Po 20 letih aktivnega igranja rokometa sem spoznala, da lahko dosežeš zastavljen cilj, le če imaš ob sebi dobre sodelavce. To pa je isto tudi v politiki," pojasnjuje Polajnarjeva.
Nosilec srebrne medalje z olimpijskih iger v Atlanti je v politične vode zaplul pred dobrim letom. Kot pravi, ga je politika v tem času zelo utrudila, saj tako kot šport zahteva celega človeka 24 ur na dan in 365 dni na leto. Tudi on vidi veliko sorodnosti med športom in politiko: "Tako kot olimpiada, so tudi volitve na vsake štiri leta. Ravno tako kot v športu, je potrebno tudi v politiki vložiti vso svojo energijo in napore v to, da ti bo uspelo."
Novačenje športnikov v političnem boju izvira iz ZDA. Sociolog Vlado Miheljak meni, da aktivno politično udejstvovanje športnikov ni najbolj primerno. Pogosto se namreč dogaja, da prihajajo na seje nepripravljeni oziroma s tekočo problematiko niso seznanjeni. Je pa po Miheljakovem mnenju primerno v volilnih kampanjah pri predsedniških volitvah. "To pomeni, da ljudje s svojim ugledom zastavijo svoj glas za določeno osebnost. Obstaja določen efekt, ki se do neke mere zagotovo splača," dodaja Miheljak.
Strokovnjaki pravijo, da je sicer učinek podpore vrhunskega športnika neki politični stranki majhen. Volivci naj se ne bi odločali za stranko samo zato, ker je v njej njihov idol. To sicer vpliva na razpoznavnost stranke, nekoliko manj pa na ugled.
Politične stranke torej ne pridobijo veliko več glasov samo zato, ker jih promovirajo vrhunski športniki, saj ima večina volivcev že oblikovano neko politično mnenje. Stranke se torej morajo bolj osredotočiti na politične programe, manj pa na iskanje znanih osebnosti, še menijo strokovnjaki.
