Na prvem simpoziju je danes nastopil španski sodnik Baltasar Garzon, ki je zaslovel pred dvema letoma, ko je zahteval izročitev nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta Španiji zaradi zločinov proti človeštvu. Garzon se je zavzel za poenotenje zakonov, ki urejajo vprašanja izročitve, in menil, da je treba zločince preganjati ne glede na njihovo državljanstvo in ne glede na ozemeljsko pristojnost posameznih držav. Glede ruskega medijskega mogotca Vladimirja Gusinskega, ki so ga na zahtevo Rusije včeraj priprli v Španiji - nalog za aretacijo je podpisal prav sodnik Garzon - pa se je zavzel za poenostavljenje izročitvenih postopkov. Izročitev bi morala po njegovem mnenju postati avtomatična, tako da bi bila policija ene države pravzaprav v službi druge, ki je zahtevala aretacijo.
Na istem simpoziju je več govornikov podprlo zamisel o univerzalni jurisdikciji v nasprotju s tradicionalno državno suverenostjo na področju boja proti organiziranemu kriminalu. Jutri pa bodo razpravljali o vse bolj razširjenem pojavu računalniško podprtega kriminala in o dilemi med popolno svobodo interneta in uvedbo cenzure na tem področju.
O slabih straneh svobode izražanja, ki jo ponujajo nove tehnologije, zlasti internet, so govorili tudi na simpoziju o vlogi medijev pri preganjanju organiziranega kriminala. Novinarji z vsega sveta, ki se ukvarjajo s poročanjem o tovrstnih zločinih, so razpravljali o težavah in nevarnostih, s katerimi se srečujejo pri delu. Posebej so se dotaknili zakonov, ki urejajo dostop medijev do informacij o organiziranem kriminalu.
