Roki za volilna opravila v postopku tako predsedniških kot lokalnih volitev bodo začeli teči v ponedeljek, 2. septembra, ko bodo lahko volivci že začeli z uresničevanjem svoje pasivne volilne pravice ter podpisovali predpisane obrazce podpore posameznim kandidaturam.
Morebitni drugi krog predsedniških in županskih volitev bo 1. decembra, v primeru, da drugega kroga predsedniških volitev ne bo, pa bo v tistih občinah, kjer bo za izvolitev župana potreben drugi krog, le-ta 24. novembra. Republiška volilna komisija je sprejela tudi rokovnik za izvedbo volilnih opravil za volitve članov državnega sveta. Te bodo 27. in 28. novembra, roki za volilna opravila pa bodo začeli teči 9. septembra.
Začele so se tudi priprave na volitve državnih svetnikov
Republiška volilna komisija je sprejela tudi rokovnik za izvedbo volilnih opravil tudi za volitve članov državnega sveta. Za razliko od parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitev, na katerih volivci uveljavljajo svojo volilno pravico neposredno - torej z odhodom na dan volitev na posamezno volišče in neposrednim tajnim glasovanjem za posameznega kandidata oz. listo kandidatov - so volitve državnih svetnikov posredne; državne svetnike namreč volijo v imenu svojih volivcev "volilni možje", elektorji, na volilnih zborih.
Volitve predstavnikov lokalnih interesov bodo 27. novembra, volitve predstavnikov drugih interesnih skupin pa 28. novembra. Za dan razpisa državnosvetniških volitev, s katerim bodo začeli teči roki za volilna opravila, se šteje 9. september. Državni svet je v skladu z ustavo zastopstvo nosilcev socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov. Po ustavi ima državni svet 40 članov. Sestavlja pa ga 22 predstavnikov lokalnih interesov, šest predstavnikov negospodarskih dejavnosti ter po štirje člani delodajalcev, delojemalcev in predstavnikov kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Kot predstavništvu posebnih družbenih interesov mu po mnenju nekaterih slovenskih ustavnopravnih teoretikov ustrezajo posredne in ne neposredne volitve.
Značilnost posrednih volitev je tesnejša povezanost med člani interesnih skupin in njihovimi predstavniki. Pri volitvah državnega sveta se ne uporablja načelo en človek en glas, temveč načelo funkcionalnega predstavništva. Člani državnega sveta se ne volijo na podlagi splošne volilne pravice kot poslanci državnega zbora, temveč na podlagi posebne volilne pravice, ki pripada nosilcem določenih interesnih skupin. Temeljno načelo volilnih postopkov za predstavnike vseh interesnih skupin je, da se člane državnega sveta voli posredno preko volilnih teles (volilnih zborov). Ta pa so različno oblikovana. Volitve članov državnega sveta se opravijo s tajnim glasovanjem na volilnih zborih volilnih teles. Ta sestavljajo elektorji, posebej izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij. Člane državnega sveta se voli za mandatno dobo petih let.
