Boksarska vstaja je sicer izbruhnila kot ljudsko gibanje proti dinastiji Qing (Manzu) in vladajočemu podeželskemu plemstvu, vendar je oblastem uspelo vstajo preusmeriti proti evropskim tujcem. Vstajo je sprožila želja po reformah, ki jim je nasprotovala cesarjeva vdova Cixi. Leta 1898 je svojega posvojenega sina, cesarja Guangxuja, ki je bil naklonjen reformam, spravila v hišni pripor in sama prevzela regentstvo. Reformatorji so morali pobegniti, nekaj pa jih je bilo ujetih in usmrčenih.
Naslovnica
Stota obletnica boksarske vstaje
Peking, 12. 08. 2000 00.00 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
Komentarji
0
Te dni mineva sto let od zatrtja boksarske vstaje na Kitajskem, ki je bila uperjena proti krščanstvu in tujcem. Evropske države, ZDA in Japonska so 14. avgusta 1900 v Peking poslale svoje čete, ki so končale 55-dnevno obleganje diplomatske četrti. Leta 1899 začet upor tajne zveze boksarjev oziroma zveze pravične in složne pesti, katere člani so častili staro kitajsko borilno veščino in so se čutili neranljive, je bil poskus, da bi v 19. stoletju v polkolonialno odvisnost potonjeno Kitajsko osvobodili tujega vpliva in nacionalne sramote.
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
