Za 24 ur je predsednik kolegija prof. dr. Božo Kralj povedal, da so razlogi za njihovo odločitev strokovne narave. To izjavo je podkrepil z utemeljitvijo, da v ginekologiji vedno zdravijo par in ne posameznika in da stroka ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije.
Na sklepe kolegija se je odzval tudi minister za zdravje Dušan Keber, saj ti po njegovem mnenju ne temeljijo na čvrstih strokovnih in etičnih argumentih. Stališče kolegija proti noveli zakona se zdi ministru presenetljivo zlasti ob dejstvu, da tudi Komisija za medicinsko etiko ne bi nasprotovala spremembi zakona iz leta 2000, ki bi uveljavila pravico do zdravljenja neplodnosti tudi za žensko brez moškega partnerja, če je vzrok neplodnosti medicinske narave. Za razliko od tega stališča, tako Keber, strokovni kolegij vztraja na stališču, da ženska, ki je dokazano neplodna in nima moškega partnerja, ni medicinsko upravičena do postopkov umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo. To je po besedah ministra še bolj nevzdržno ob istočasnem stališču kolegija, da pomeni oploditev ženske, ki je plodna, vendar ima neplodnega partnerja, zdravljenje para.
Postopke umetne oploditve z biomedicinsko pomočjo za ženske brez moškega partnerja po besedah ministra Kebra opravljajo v Belgiji, Italiji, Španiji, Veliki Britaniji, Avstraliji, Izraelu, Kanadi in ZDA ter na Danskem, Finskem, Nizozemskem in Portugalskem.
Prvopodpisana članica Odbora za svobodno odločanje, Spomenka Hribar, pa je za 24 ur povedala, da je naloga odbora razlagati ljudem, zakaj pravzaprav gre, saj ne gre zgolj za samske ženske in njihovo pravico do umetne oploditve, temveč za to, "ali bomo imeli državo, ki bo omogočala, da bodo v njej živeli ljudje, ki se bodo sami odločali za svoje življenje ali pa državo, ki bo omejevala človekove pravice, med katere nedvomno spada tudi pravica do načrtovanja družine".
Vsi poslanci in poslanke Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) pa so že oziroma bodo v teh dneh podpisali pristopne izjave k včeraj ustanovljenemu Odboru za svobodno odločanje. S tem želijo pokazati, da v celoti podpirajo vsebino zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (BMP) ter enakopravnost vseh žensk - poročenih in samskih - pred zakonom, tudi ko gre za njihovo pravico do materinstva, je na redni tedenski novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine Miran Potrč. Podpredsednik stranke Miloš Pavlica pa je poudaril, da v ZLSD podpirajo novelo zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, saj ta zadovoljivo rešuje odločbo ustavnega sodišča in soupravljanje zaposlenih v podjetjih.
Odločitev za naknadni zakonodajni referendum je pravica, pa tudi odgovornost 34 poslancev in njihovih strank NSi, SDS, SNS in SLS+SKD, ki so zahtevo vložili, je ponovno poudaril Potrč. "Priložnost in pravica državljank in državljanov pa je, da z udeležbo na referendumu in z glasovanjem za to, da se zakon potrdi, izrazijo svoj odnos do nesmiselnega in po svoji vsebini tudi nedemokratičnega referenduma." Ker bo rezultat referenduma po Potrčevem prepričanju odvisen od udeležbe, bo ena od usmeritev zagovornikov zakona tudi poziv volivcem k čim večji udeležbi.
Do danes stališče o zdravljenju neplodnosti ostaja nespremenjeno: "temeljno načelo je bilo, naj medicina pomaga tam, kjer je človeka prikrajšala za to plodnost bolezen, ne pa tam, kjer to medicinsko ni upravičeno," je dejal prof. dr. Tomaže Tomaževič z Ginekološke klinike v Ljubljani.
Novi zakon, ki postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo omogoča tudi samskim ženskam, namreč prinaša možnost hkratnega darovanja moške in ženske celice, kar je ekstremna oblika oploditve z BMP, odpravlja nadzor nad vsemi darovalskimi postopki, razen za tiste neporočene, samske ženske, ki so plodne," še dodaja dr. Tomaževič.
V zakonu je tudi jasno zapisano, da nihče ne sme razpolagati s spolnimi celicami in zarodki, dopolnitev zakona pa odpira tudi možnost trgovanja s spolnimi celicami. Prvi korak trgovanja s spolnimi celicami bi po mnenju dr. Tomaževiča utegnil sprožiti nevarno komercializacijo na področju zdravljenja neplodnosti in o BMP tudi v Sloveniji, komisija za medicinsko etiko pa poudarja, da bi bili v primeru medicinsko neupravičenih postokov oploditve z BMP kršeni dve temeljni otrokovi pravici: do očeta in do identitete.
Ginekolog dr. Vasilij Cerar pa je za 24ur povedal, da referendum ponižuje in diskriminira ženske in da pravica do potomstva ni vezana na par, temveč na posameznika. Oploditev zdravih samskih žensk z biomedicinsko pomočjo ni medicinsko neetična –
