Več kot jasno je, da zaposlitve v Sloveniji ni lahko najti, še posebej pri najbolj zaželenih delodajalcih, pri katerih, kot nam je pred kratkim povedal kadrovski direktor Krke Boris Dular, za vsako razpisano delovno mesto dobijo povprečno 100 prijav.
Kako na tako zahtevnem trgu dela dobiti zaposlitev, je zato za marsikoga nerešljiva uganka, k vdanosti v usodo pa pomaga tudi prepričanje, da se delo tako ali tako dobi le še s primernimi zvezami in poznanstvi.
Če odmislimo slednje, pa se hitro postavi vprašanje, kako torej navdušiti delodajalca, da bo med prošnjami ljudi, ki imajo enako stopnjo izobrazbe in izkušnje, izbral vas. Kaj je tisto, kar prevesi jeziček na tehtnici?
Da to zanima vse več ljudi, je bilo več kot očitno na zadnjem zaposlitvenem sejmu v Ljubljani, na katerem so iskalci zaposlitve tudi več ur potrpežljivo čakali v vrsti, da bi se lahko pogovorili s svetovalcem za zaposlitve, ki bi jim svetoval, kako spisati prošnjo, življenjepis in kako se predstaviti na razgovoru.
V vrsto smo se postavili tudi mi. Zanimalo nas je, kako se Slovenci obnesemo kot iskalci zaposlitve. "Splošen problem je, da so ljudje precej neodločni. Imajo dva, tri, štiri cilje, a se ne znajo odločiti med njimi," je povedal Aleš, svetovalec družbe Moje delo.
In prav to ljudi pogosto stane zaposlitve, je prepričan: "Predvsem mladi nimajo dovolj vizije, niso dovolj zagnani. Pridejo v podjetje, kjer jih vprašajo, kaj jih zanima, pa nimajo odgovora."
"Zanimivo je, da iskalci pravijo, da ni služb, delodajalci pa, da ni primerne delovne sile. Kdo ima prav?" poudarja svetovalec.
"Meglen pristop" je po njegovem še posebej očiten pri starejših. "Ti se že pripravljajo na pokoj. Imajo leta delovnih izkušenj, a dajejo vtis, da usihajo. Tega pa trg ne sprejme. Čeprav tega naravnost ne bo nihče povedal," nadaljuje svetovalec.
"Delodajalec išče energijo, zato je pomembno, kakšno energijo oddajamo, ko pridemo v podjetje, ker je to zelo očitno. Vidi se iz tega, kako človek pristopi, kako sedi, kako deluje. In to vpliva na odločitev tistega, ki izbira. Čeprav se morda tega niti ne zaveda, izbere kandidata, za katerega čuti, da je zagnan, da bo nekaj naredil, kandidata, pri katerem čuti, da ga delo zanima," razlaga.
In kako ubrati takšen pristop, če ste po naravi plašni, zadržani in na razgovoru običajno sedite kot kup nesreče, že vnaprej prepričani o neuspehu? "Priučiti se tega ne da. Človek enostavno takšen mora biti. Postavite si cilj in ga skušajte doseči. Ta cilj vsak dan bolj ponotranjate in na koncu dosežete, da takšni tudi ste," svetuje.
"Sedem let sem se ukvarjal s tem, kako pravilno spisati življenjepis, kako prav postaviti stavke, a na koncu ugotovil, da to s tem, ali bo nekdo dejansko dobil službo, nima velike zveze. Gre za to, da ima človek cilje, da je pripravljen zanje nekaj storiti in da jih zna predstaviti," še doda.
Se pa strinja, da je nekaj sprememb pri izbiranju kandidatov povzročila tudi kriza, ki je v ospredje namesto impresivnega življenjepisa - teh je pač zdaj cel kup - postavila težje določljivo "energijo".
Delodajalci so v tem času postali še toliko bolj pozorni na to, da poiščejo najboljše, ki jim bodo največ prinesli. "Zakaj bi v prodaji zaposlili nekoga, ki meni, da se nečesa ne da prodati?" sprašuje svetovalec, ki tistim, ki menijo, da bi se na razgovorih za delo lahko odrezali bolje, svetuje, da pomoč poiščejo pri zaposlitvenih svetovalcih. Te najdete na zavodu za zaposlovanje ali v zasebnih agencijah.
Ko morate o bodoči službi vedeti več od direktorja
In če je energija prava – kaj potem? Priročnikov na temo, kako navdušiti kadrovike, ne manjka. So si pa enotni v več nasvetih, nekaj jih povzemamo na tem mestu.
Eden izmed njih je, da so kandidati, ki na razgovoru aktivno sodelujejo, v prednosti. Ko vas torej na koncu "zaslišanja" vprašajo, ali imate vi zanje kakšno vprašanje, je to dobra priložnost, da s premišljenim vprašanjem, ki se nanaša na potencialne delovne izzive, pokažete, da vas delo zanima in da bodočega delodajalca poznate.
Čeprav bi seveda najraje vsi vedeli, kakšna je višina plače, koliko je dopusta in kakšne bonuse ponujajo, so to vprašanja, ki jih pustite za poznejše korake zaposlitvenega procesa, svetujejo kadroviki.
Zelo pomembno pa je, pravijo kadroviki, da veste ne le po kaj ste prišli, ampak predvsem to, kam ste prišli. Poznavanje podjetja, njegove vizije, je pomembno, zato se pred razgovorom poučite o bodočem delodajalcu.
Ker imajo kadroviki na intervjujih različne pristope, ne bo odveč – če imate seveda priložnost – da še pred zaposlitvenim intervjujem poklepetate s kom, ki ga je pri tem delodajalcu že opravljal.
Številni delodajalci pa poleg delovnih izkušenj, izobrazbe in prave energije cenijo še določene vrednote in osebnostne lastnosti. Čeprav razgovor za službo ni primeren kraj za opisovanje življenjske zgodbe, kadrovski strokovnjaki svetujejo, da delovne izkušnje prestavite skozi osebne dogodke, ki osvetljujejo sposobnosti in odlike, ki jih želeno delovno mesto zahteva.
KOMENTARJI (187)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.