Na okrogli mizi, ki jo je predsednik ŠOU Ljubljana Zvjezdan Mikič preklical še preden se je začela, ker se je ni udeležil nobeden od treh vabljenih ministrov oziroma ministrice, so študentje predstavili svoje zahteve. Na podlagi ustavne pravice do pridobitve ustrezne izobrazbe in ustavnega določila, da je Slovenija socialna država, zahtevajo ohranitev dosedanje ureditve študentskega dela tudi po vstopu v Evropsko unijo. Pričakujejo odpoved vsakršni uvedbi šolnin, dodatnih vpisnin ali "simbolnih prispevkov". Država in univerzi naj bi poskrbeli za dvig kakovosti študijskih programov in procesov, uvedbo kreditnega sistema študija, razrešitev prostorske stiske visokega šolstva in univerzitetnega športa ter zagotovitev sodelovanja študentov oziroma mladih v procesu približevanja Slovenije EU.
Na socialnem področju zahtevajo še ohranitev socialnih ugodnosti študentov kot so neobdavčitev študentskega dela in ohranitev dohodninske olajšave za študente in dijake na obstoječi ravni ter neobdavčitev štipendij in otroških dodatkov in ohranitev višine subvencije za bivanje pri zasebnikih. Končno naj bi se začela reševati stanovanjska problematika, zlasti uresničitev projekta štiri tisočih novih študentskih postelj in odprava "oderuških" najemnin pri zasebnikih v univerzitetnih središčih. Država naj bi naredila vse za zaustavitev trenda manjšanja štipendij z vzpostavitvijo dolgoročnega sistema štipendiranja, ki bo temeljil na sodelovanju države, gospodarstva, lokalnih skupnosti in donatorjev.
Rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger je na sicer odpovedani okrogli mizi poudaril, da prisotni predstavniki ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za finance verodostojno zamenjujejo svoje ministre, zato po njegovem prepričanju ni bilo razlogov za odpoved okrogle mize.
Rdeča nit osrednjega četrtkovega shoda, na katerem bodo govorniki podrobneje predstavili namere vlade, bo projekcija osiromašenega študentskega življenja, nadaljevala pa se bo tudi akcija zbiranja podpisov peticije v podporo študentom. Po besedah predsednika Študentske organizacije univerze v Ljubljani Zvezdana Mikiča so izjave pristojnih ministrov, da šolnin in obdavčitev študentskega dela ne bo, presplošna in zavita v meglo, poleg tega pa si izjave nenehno nasprotujejo, zato trdnega zagotovila o spremembah na tem področju študentje še vedno nimajo. "Vladi smo v podpis ponudili sporazum, v katerem so zapisane naše zahteve, med njimi so tudi cilji, h katerim se je zavezala vlada sama, kot na primer projekt 4.500 študentskih ležišč," je za 24 ur povedal Mikič.
V skupnem sporočilu za javnost pa so pristojna ministrstva odzvala na vprašanja, ki jih predstavniki študentskih organizacij naslavljajo nanje v zvezi z visokim šolstvom in položajem študentov. V sporočilu so izpostavila, da študira v terciarnem izobraževanju letos dvakrat več študentov kot pred desetimi leti, da je letos subvencioniranih več kot 306.000 študentskih bonov za prehrano mesečno, da se število bivalnih zmogljivosti za študente visokošolskih zavodov iz leta v leto povečuje, poleg tega pa poudarila, da nov zakon o dohodnini ne predvideva posegov v socialno varnost študentov. Ministrstva še napovedujejo, da bodo v skladu z načelom partnerskega sodelovanja vsa vprašanja, povezana s študentsko problematiko, reševala v svetu vlade za študentska vprašanja, ki se bo sestal še ta mesec. Tudi v prihodnje se skrb ministrstev za urejanje študentskih vprašanj ne bo spremenila, poudarjajo v svojem sporočilu.
V zvezi z očitki napovedanemu novemu zakonu o dohodnini ministrstva v svoji izjavi poudarjajo, da je zakon, ki ga pripravlja finančno ministrstvo, še v strokovnem usklajevanju in da "ne predvideva posegov v socialno varnost študentov". Ko bo zakonski predlog pripravljen, pa naj bi vsekakor bil predstavljen študentski in širši javnosti. Ministrstva tudi ugotavljajo, da delo prek študentskih servisov ni predmet usklajevanja zakonodaje s pravnim redom EU in na tem področju ne predvidevajo bistvenih sprememb. Država še obljublja napredek tako na pedagoškem, kot tudi na socialno-ekonomskem in kulturnem področju študijske in študentske problematike.
Študentje bodo jutri popoldne na Kongresnem trgu v Ljubljani organizirali akcijo z naslovom Pot do znanja, katere namen je z učenjem na prostem javnosti sporočiti, da je njihova želja po znanju velika. Aktivnosti bodo nadaljevali tudi v sredo, ko bodo na ljubljanskem Trgu republike pokazali najbolj črno vizijo bivanja v študentskih domovih, in sicer tako, da bodo s postavitvijo šotorov in ležalnikov osnovali bivališče na prostem in pokazali, kakšne bodo po takšnem scenariju možnosti za bivanje v študentskih domovih. Vrh protesta bo v četrtek, ko bo na Trgu republike v Ljubljani manifestacija z naslovom Študentje državi - dan D.
