V Ljubljani so študentje pred parlament postavili velik steklen hranilnik in vanj prispevali še zadnje, kot pravijo težko prislužene denarce. Takrat je prišlo do manjših izgredov, saj so od povsod v zgradbo letela jajca, jogurti, pločevinke pijače, toaletni papir in podobno. Pri tem je bilo razbito tudi parlamentarno okno.
Proteste je spremljalo približno 80 varnostnikov ter večje število policistov PU Ljubljana. Med njimi je bilo približno 100 pripadnikov posebne policijske enote. Večjih težav ni bilo , večje število protestnikov je med demonstracijami zgolj poskušalo preskočiti varovalno ograjo. Pri tem si je eden od njih poškodoval glavo. Tudi direktor PU Ljubljana Branko Slak je za 24 ur potrdil, da težav niso imeli in da policisti niso uporabili prisilnih sredstev. Slak je povedal, da niso zabeležili poškodovanih demonstrantov ali policistov.
Pred zbranimi študenti je v Ljubljani spregovorilo več domačih in tujih govornikov, med katerimi je v izjavi za 24 ur sekretar za socialne zadeve na ljubljanskem ŠOU Robert Godina izpostavil svojega irskega kolega Roryja McDaida, ki je v govoru predstavil izkušnje irskih in britanskih študentov z uvajanjem šolnin. Poudaril je, da je prav zaradi uvedbe šolnin v Veliki Britaniji, kar 20 odstotkov študentov opustilo študij. McDaid poudarja, da vpeljava šolnin ni rešitev, ki bi zvišala kvaliteto šolanja.
V Mariboru se je na Trgu svobode zbralo slabih 1000 protestnikov. Kljub temu, da udeležba ni bila ravno velika, so bili tisti, ki so demonstrirali precej glasni. Ob koncu demonstracij so študenti pred rektorat odnesli še velik hranilnik, v katerem so ves teden zbirali prostovoljne prispevke. Hranilnik z dragoceno vsebino so študenti pustili kar pred rektoratom.
Študentje zahtevajo odpoved vsakršne uvedbe šolnin, dodatnih vpisnin ali drugih prispevkov ter ohranitev socialnih ugodnosti študentov: študentsko delo mora po mnenju študentov ostati neobdavčeno, prav tako štipendije in otroški dodatki, dohodninske olajšave za študente in dijake morajo ostati na obstoječi ravni, zahtevajo pa tudi ohranitev subvencij za bivanje pri zasebnikih v zdajšnji višini.
Na področju stanovanjske problematike študentov je nujna izgradnja 4000 novih študentskih postelj in odprava oderuških najemnin pri zasebnikih v univerzitetnih središčih. Z vzpostavitvijo dolgoročnega sistema štipendiranja, ki bo temeljil na sodelovanju države, gospodarstva, lokalnih skupnosti in donatorjev je potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva za zaustavitev trenda nižanja štipendij.
Potrebni so tudi dvig kakovosti študijskih programov in procesov, uvedba kreditnega sistema študija, razrešitev prostorske stiske visokega šolstva in univerzitetnega športa, pospeševanje mobilnosti študentov in profesorjev odgovorni pa morajo zagotoviti tudi sodelovanje študentov oziroma mladih v procesu približevanja Slovenije Evropski uniji in upoštevanje njihovih stališč, zahtevajo študenti.
Od leta 1991 do leta 2000 se je število študentov v Sloveniji več kot podvojilo, število štipendij pa se je v zadnjih desetih letih povečalo le za četrtino. Študijski krediti so za naše razmere, po mnenju študentov, povsem neprimerna oblika finančne pomoči, saj država subvencionira le neznaten del kredita. Nezadostnost sredstev, ki jih za visoko šolstvo namenja država se kaže v tem, da je v zadnjih desetih letih število izrednih študentov raslo dvakrat hitreje kot število rednih. Delež študentov, ki bivajo v študentskih domovih oziroma prejemajo subvencijo za bivanje pri zasebnikih pa se je v zadnjih desetih letih zmanjšal več kot za polovico, država pa tudi neprestano omejuje pravico do subvencioniranja študentske prehrane, svoje zahteve argumentirajo v ŠOU.
