V DZ sprejeli dopolnila Šutarjevega zakona

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je pritrdil dopolnjenemu predlogu t. i. Šutarjevega zakona. Sprejeli so vsa dopolnila Svobode in SD. Pri novih policijskih pooblastilih so sprejeli nekatere dodatne varovalke ter črtali člen, s katerim bi vpeljali možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov.

Člani odbora so danes to možnost črtali, saj je v zadnjem tednu pravosodje, kljub nujnosti vpeljave sprememb, podalo tehtne premisleke o členu. Odbor je tudi izglasoval, naj vlada možnost upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov uredi ločeno.

V Svobodi in SD so dopolnila vložili šele med razpravo na odboru, in sicer k 29 od 33 členov predloga. Pri tem so navedli, da sledijo mnenju zakonodajno-pravne službe, ki pa je pred glasovanjem izrazila številne pomisleke tudi o dopolnjenem predlogu.

Pomembnejše dopolnilo, ki ga je odbor danes sprejel, se tiče izjeme od izvzetja iz davčne izvršbe. Tako bi imel posameznik, ki ima zapadle neplačane obveznosti, za katere so bili v dveh letih pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo, vendarle možnost dodelitve denarne socialne pomoči v naravi.

Člen, ki predvideva vstop v stanovanje in druge prostore brez sodne odredbe z namenom takojšnjega zasega orožja, so dopolnili tako, da bi to storili z namenom zasega ognjenega strelnega orožja, torej najbolj nevarne vrste strelnega orožja.

Dopolnili so tudi člen o uporabi tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih. To bi bilo geografsko določeno območje, ki bi ga določil generalni direktor policije ali direktor policijske uprave na podlagi predhodne varnostne ocene. Prav tako bi o ukrepu odločil najkasneje v roku 24 ur pristojni preiskovalni sodnik.

Tudi avtomatizirano preverjanje registrskih tablic bi bilo omejeno le na varnostno tvegana območja, nad tem ukrepom pa bi bil obvezen sodni nadzor.

Sprejeli so tudi dopolnilo, v katerem so skrajšali obdobje za preverjanje razlogov za pripor v kazenskem postopku pred okrožnim sodiščem po uradni dolžnosti s šest na tri mesece.

Posegli so tudi v člen o mladoletnih starših. Predlagali so, da bi center za socialno delo staršem, mlajšim od 15 let, sodišču predlagal postavitev pod skrbništvo. S tem so črtali predlagano določilo, da lahko nalogo skrbnika otroka opravlja družinski član.

Z dopolnili so znižali tudi predvidene globe za tatvine ter za poškodovanje ali uničenje tujih stvari.

Odbor je sprejel tudi dopolnilo, v katerem so dodali člen, ki bi pristojnim resorjem naložil, da vsake tri mesece, do konca leta 2026, poročajo o izvrševanju zakona. Vlada lahko tudi ustanovi strokovni svet za evalvacijo izvajanja zakona.

Dopolnila so vložili tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, kjer so prav tako predlagali črtanje možnosti upoštevanja nedovoljeno pridobljenih dokazov. Ostala dopolnila te poslanske skupine pa je odbor zavrnil.

V parlamentu je potekala razprava o tako imenovanem Šutarjevem zakonu in priloženih amandmajih. Osrednji poudarek se nanaša na ukrepe, ki jih izvajata Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) in policija na Dolenjskem, kjer se ob visokih zneskih dolgov beležijo zasegi avtomobilov. Ti dogodki so sprožili vprašanje, ali trenutne aktivnosti gredo v pravo smer reševanja problemov in ali prihajajo z zakasnitvijo, kljub pozivom, da se je situacija v tem tednu na terenu bistveno spremenila.

Vida Čadonič Špelič je jasno poudarila, da nedavni dogodki dokazujejo, da se lahko, če obstaja politična volja, tudi po treh letih in pol ukrepa brez spremembe zakonodaje. Kritizirala je institucije, ki "žal niso opravile svojega dela" in odgovornost pripisala vodstvom teh institucij, še posebej predsedniku vlade, ki kljub priznanju o nedelovanju ni odstopil. 

Dodala je, da osebno podpira zakon, saj je varnost ljudi nepolitizirana tema. Lenart Žavbi je na drugi strani menil, da so "institucije zaspale". Izrazil je optimizem, da je ta zakon sedaj bistveno boljši in se bo še izboljševal, pri čemer se je zahvalil zakonodajno-pravni službi za njihove pripombe. 

Čadonič Špeličeva je opozorila na tragično dejstvo, da politika, ki je trenutno na oblasti, ni slišala, kaj jim sporočamo iz jugovzhodne Slovenije, ko se je zgodila smrt Novomeščana. Žavbi pa je pojasnil, da je sporni 8. člen bil dodan na predlog vrhovnega sodišča in da ga predsednik vlade ni vključil v svoje prvotne napovedi. 

Nataša Sukič iz Levice, kjer niso glasovali, je uvodoma dejala, da mora država po tragičnem dogodku v Novem mestu ukrepati. Vendar naj pri tem upošteva pomembna ustavnopravna vprašanja. "Kdor pravi, da dobivajo Romi preveč otroških dodatkov, naj se zaveda, da hoče hkrati vzeti isto pomoč enako veliki družini slovenskega porekla," je ponazorila.

Poslanec SD Damijan Bezjak Zrim je ocenil, da predlog po dopolnilih ni sporen.

Poslanec Andrej Kosi (SDS) pa se je med drugim vprašal, zakaj se vlada na romska vprašanja ni odzvala bolj odločno pred tragičnim dogodkom.