Švejk ponovno med nami

Založništvo literature DZS je znova izdalo znameniti roman Jaroslava Haška Dobri vojak Švejk, literarno mojstrovino za vse čase in generacije, "odrešilno zdravilo ali svetilnik," ki nas vodi med čermi vsakdanjega življenja. Dogodivščinam malega človeka, ki se je v vojnih razmerah v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti, smo se Slovenci prvič smejali že leta 1928. Skoraj štiri desetletja je minilo od objave prvega prevoda celotnega dela, 18 let pa od objave drugega prevoda Dobrega vojaka Švejka. Za najnovejšo izdajo v dveh knjigah z izvirnimi ilustracijami Josefa Lade je prevod Jožeta Zupančiča "v ravno pravi meri" posodobil Bogdan Gjud. Švejk je bil vedno priljubljeno branje, ob tem pa je zanimivo in nenavadno, da "ironičnega, bridkega, v trpljenju dozorelega humorja" te literature kritiki dolgo niso cenili. Kaže, da so ga mnogi tudi napak razumeli, tisti, ki so z nič kaj bojevitim, skoraj topoumnim Švejkom enačili Čehe, ali oni, ki so ga dojeli kot lahkovernega nevedneža, preračunljivca in strahopetneža. Doslej pa se je izkazalo, da je Hašek s Švejkom ustvaril "vsečasovno in vseprostorsko podobo malega človeka, ki se je v spopadu z vsemogočno birokracijo prisiljen zateči k zvijačnosti. Kljub navidezni nemoči pasivnega odpora, je naposled zmagovalec on in z njim življenje, ne pa brezčutne večne inštitucije," je v spremni besedi med drugim zapisal urednik Iztok Ilich. Švejkove dogodivščine iz zaledja fronte imajo mnogo biografskih elementov, značaj junaka pa je sestavljanka iz več oseb, prepletena z avtorjevimi izkušnjami. Tako se Hašek ne le neusmiljeno norčuje iz birokracije, zavrača tudi militarizem in vse oblike netenja nestrpnosti in sovraštva. Cinično komentira tudi vlogo cerkve, kadar na obeh vojskujočih se straneh blagoslavlja orožje in moli za pravično zmago "svoje" vojske. Ključen pa je seveda temelj tega pisanja, Haškova človečnost, sočutnost do vseh, množic in posameznikov, ki jih vojna in gorje z njo najbolj prizadeneta.