Pahor je že uvodoma poudaril da je privlačnost skupne evropske prihodnosti prav v neizogibnem spoštovanju pravic manjšin, nacionalnih, kulturnih, tistih, ki zadevajo življenjske stile, slehernih. In adut te prihodnosti je torej sožitje manjšin. Vsi posamezniki, tako ali drugače, pripadamo različnim manjšinam. "Svoje identitete bomo ohranili in razvili le v pogojih velike strpnosti in medsebojnega spoštovanja. To sožitje pa je tudi sporočilo praznika."
Pahor je slavnostni govor začel z opisom lastne izkušnje. Potem ko je namreč obljubil sodelovanje na današnji proslavi, je dobil povabilo za še eno prireditev ob istem času. Ko je to drugo zavrnil, ker je dal besedo romski skupnosti, je slišal veliko neprijaznih tonov, češ, kako je mogoče, da si za Rome vzame čas, zanje pa ne. "Po tej neprijetni izkušnji, ki je preveč brez sramu pokazala, da imamo neko tiho nestrpnost, sem bil še trdneje prepričan, da je edino prav, da sem danes tu", je povedal.
Čeprav je število Slovencev, ki Romov ne bi hoteli imeti za sosede, v zadnji treh letih padlo iz 54 na 38 odstotkov, so še vedno daleč najmanj zaželeni sodržavljani. Po ugotovitvah tujih vladnih in nevladnih organizacij pa krši njihove pravice in jih pretepa tudi policija. Kot zatrjuje predsednik zveze Romov, Jožek Horvat, "je policija nekako drugače postopala s pripadniki romske skupnosti, predvsem na Dolenjskem." Po besedah generalnega direktorja policije, Marka Pogorevca, pa ima slovenska policija popolnoma enaka merila za vse državljane in ljudi, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji, tako da to velja tudi za romsko skupnost.
