Za takojšen začetek pogajanj se zavzemajo mladi švicarski socialisti, zbrani v Novem evropskem gibanju Švice (NOMES), ki so zbrali 100.000 potrebnih podpisov za razpis referenduma. Za svojo zamisel pa jim očitno ni uspelo navdušiti poslovnih krogov, vlade in velikega dela konservativnega javnega mnenja.
Vlada in poslovni krogi so sicer naklonjeni švicarskemu vstopu v EU, a postopoma, prepričani pa so tudi, da trenutek za začetek pogajanj ni pravi. Nekateri trdijo, da je proti vključitvi v unijo zlasti bančni lobi, kar pa Švicarsko združenje bančnikov odločno zanika z utemeljitvijo, da je odločitev o vstopu eminentno politično vprašanje, ki s seboj prinaša delno izgubo suverenosti in omejitev izvajanja Švicarjem nadvse ljube neposredne demokracije.
Svojih nasprotovanj vstopu EU ne skrivajo malo podjetniki, kmetje in trgovci, predvsem iz nemško govorečega dela Švice, ki tradicionalno volijo nacionaliste in se bojijo predvsem poseganja Bruslja v številne notranje zadeve države.
Že zdaj Evropska komisija Bernu očita, da zamuja na področju preprečevanja davčnih goljufij in obdavčenju prihrankov. V pismu švicarski vladi prejšnji teden je evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten dal vedeti, da premajhen napredek na omenjenih področjih lahko v članicah EU upočasni ratifikacijo sedmih leta 1999 sklenjenih dvostranskih trgovinskih sporazumov z Bernom.
Lani novembra se je petnajsterica dogovorila o izmenjavi informacij o obdavčenju prihrankov do leta 2010, Švico pa so pozvali, naj v izmenjavi sodeluje. Bern pa je ponovil svoje znano stališče, da se o tajnosti bančnih vlog ne bo pogajal, saj gre za zadevo, ki je za švicarski finančni trg izjemno pomembna.
Sicer se je kakih 4,8 milijona švicarskih volivcev danes na referendumu odločalo še o dveh predlogih civilne pobude: da bi omejili hitrost vožnje v naseljih na 30 kilometrov na uro in da bi morali zdravniki bolnikom predpisovati najcenejše zdravilo.
